posadka
Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.
Srečanje posadk Endeavourja in MVP
23. 04. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour se je danes prvič srečala s prebivalci Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Po odprtju loput sta si roke podala najprej poveljnika raketoplana in postaje, Američan Kent Rominger in Rus Jurij Usačov.
Tito že na Bajkonurju
23. 04. 2001 00.00
Posadka ruske vesoljske ladje Sojuz TM-32, ki bo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v ponedeljek z letalom iz Moskve poletela na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. V posadki so poveljnik ladje Talgat Musabajev, ladijski inženir Jurij Baturin in prvi vesoljski turist Dennis Tito (60), ki ima funkcijo inženirja za zveze.
Čop in Špik brez konkurence
22. 04. 2001 00.00
Na tradicionalni prvomajski veslaški regati na Bledu sta se predstavili še ostali dve slovenski olimpijski posadki. Iztok Čop in Luka Špik sta prvič po osvojitvi zlate medalje v Sydneyju spet skupaj nastopila na tekmi in zanesljivo zmagala, četverec brez krmarja pa je nastopil v skupni konkurenci z dvojnimi četverci in šele po fotofinišu so morali Jani Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog priznati premoč Iztoku Čopu, Luki Špiku, Žigi Galičiču in Gregi Sračnjeku.
Izstrelili Endeavour
20. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so sinoči ob 20.40 in 45 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ob 20.42 in 50 sekund po srednjeevropskem času pa sta se od njega ločili startni raketi na trdno gorivo. V raketoplanu, ki nadaljuje polet proti orbiti okoli Zemlje, je sedemčlanska mednarodna posadka vesoljcev iz ZDA, Kanade, Italije in Rusije, ki bodo obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in na njej montirali kanadsko mehanično roko.
Sojuz prestavili na Zvezdo
19. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so rusko transportno in reševalno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31 z modula Zarja včeraj prestavili na modul Zvezda. Prestavitev Sojuza TM-31 je bila potrebna zaradi prihoda ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour, ki ga nameravajo izstreliti jutri. Raketoplan se bo v soboto združil z MVP. Po prihodu Endeavourja nameravajo na spodnji del modula Unity, ki je poleg Zarje, začasno pritrditi tovorni modul Raffaello. Bližina ruske ladje bi pritrditev domnevno motila.
Posadka ameriškega letala zanika krivdo
12. 04. 2001 00.00
Posadka ameriškega vohunskega letala, ki so jo kitajske oblasti po trčenju s kitajskim lovcem enajst dni zadrževale na otoku Hainan, je prispela v letalsko oporišče Hickham na Havajih. Posadka je ameriškim vojaškim preiskovalcem zatrdila, da njihovo letalo ni nikoli skrenilo z začrtane poti, še manj pa, da bi se 1. aprila zaletelo v kitajsko letalo.
Posadka se počuti dobro
06. 04. 2001 00.00
Ameriški diplomati, ki so se danes vnovič srečali s posadko ameriškega vohunskega letala, ki je v nedeljo zasilno pristalo na kitajskem otoku Hainan, so sporočili, da je počutje članov posadke dobro in da so vsi zdravi. Današnje srečanje je bilo drugo, ameriški diplomati so posadko prvič obiskali v torek.
Peking zahteva opravičilo
05. 04. 2001 00.00
Štiri dni po trčenju ameriškega vohunskega letala in kitajskega lovca so odnosi med državama še vedno napeti. Združene države so sicer izrazile obžalovanje zaradi smrti kitajskega pilota, vendar pa uradni Peking pa še vedno zahteva opravičilo za nesrečo.
Napeti odnosi med ZDA in Kitajsko
05. 04. 2001 00.00
Resen spor med Kitajsko in ZDA
03. 04. 2001 00.00
Še vedno odmeva nedeljsko trčenje ameriškega vohunskega letala in kitajskega lovca, ki je povzročilo resen spor med državama. Kitajski predsednik Zemin je po dveh dneh molka zahteval, da Združene države prevzamejo polno odgovornost za nesrečo.
Kitajska dovolila ZDA dostop
03. 04. 2001 00.00
Kitajska je danes izdala dovoljenja za tri ameriške diplomate, da stopijo v stik s štiriindvajsetčlansko posadko ameriškega vohunskega letala, ki je po nedeljskem trčenju s kitajskim vojaškim lovcem F-8 strmoglavilo na kitajsko ozemlje. Pilota kitajskega letala in razbitine še niso našli. Ameriška mornarica je ponudila pomoč pri iskanju pilota, vendar je Kitajska ponudbo zavrnila, tako da so se tri ameriške vojaške ladje umaknile iz južno-kitajskega morja. Štiriindvajset članov posadke letala so Kitajci ločili in njihovo zdravstveno stanje ni znano. Tudi avstralski zunanji minister Alexander Downer je po srečanju z namestnikom osrednje kitajske vojaške komisije Zhang Wannianu, ki se trenutno mudi na obisku v Avstraliji, izjavil, da mu je general Zhang zagotovil, da bo Kitajska ameriškim diplomatom dovolila dostop do posadke. Iz kitajskih policijskih virov se je izvedelo, da se bodo ameriški diplomati s posadko letala srečali danes zvečer v kraju Haiku, ki je 200 kilometrov oddaljen od letališča, na katerem je pristalo ameriško letalo.
Znane podrobnosti o podmornici Norfolku
03. 04. 2001 00.00
Ameriška podmornica Norfolk ni oborožena z jedrskim orožjem, je na novinarski konferenci na krovu spremljevalne ladje Emory S. Land, zasidrane v Kopru, zagotovil poveljnik podmorniške skupine južnega krila Nata Charles Munns. Pojasnil je, da je ameriška vlada v razredu jurišnih podmornic Los Angeles, namenjenih odkrivanju, sledenju in uničevanju nasprotnikovih podmornic in drugih plovil, prepovedala jedrsko oborožitev. Plovila ameriške mornarice so priplula v koprsko pristanišče, ker je s tem ameriška vojska spoznala slovensko kulturo in ljudi, mornarica je spoznala Severni Jadran, posadka podmornice pa je po pol leta stopila na kopno, je povedal poveljnik Munns. SNS pa je izrazila nasprotovanje vplutju ameriške podmornice v slovenske ozemeljske vode.
Prva posadka se je vrnila na Zemljo
21. 03. 2001 00.00
Po 12 dneh, 19 urah, 49 minutah in 32 sekundah se je z odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) danes vrnil ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Discovery se je s poldrugo uro zamude ob 8.31 in 41 sekund po srednjeevropskem času dotaknil 15. pristajalne steze v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi. Med odpravo STS-102 je ameriško vesoljsko plovilo omogočilo prvo zamenjavo stalne posadke postaje in dostavilo znanstveno opremo za ameriški modul Destiny. Z Discoveryjem se je po 141 dneh bivanja v vesolju vrnila prva posadka MVP, ki je na postaji delala 138 dni. Polet raketoplana je trajal dan dlje kot so načrtovali.
NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.
Discovery se je poslovil od MVP
19. 03. 2001 00.00
Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.
Discovery se je združil z MVP
10. 03. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.
Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.
Odštevanje pred izstrelitvijo Discoveryja
05. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16. uri po srednjeevropskem času začelo tridnevno odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) prepeljal sedemčlansko ameriško-rusko posadko vesoljcev. V Discoveryju bodo trije vesoljci, ki bodo zamenjali sedanjo posadko na MVP.
Ameriška vojaška ladja v Kopru
28. 02. 2001 00.00
Na neuradni obisk je v luko Koper priplula ameriška vojaška ladja USS Portland. Poveljnika ladje bo sprejel poveljnik 430. Mornariškega odreda v vojašnici Slovenski pomorščaki v Ankaranu, kapitan korvete Boris Geršak, ločeno pa tudi župan mestne občine Koper Dino Pucer. Ameriška ladja, katere ogled za javnost ni predviden, bo iz luke Koper izplula v sredo 7. marca zjutraj.
Sojuz TM-31 premestili z Zvezde na Zarjo
24. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje vesoljskih poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31 ob 11.03 po srednjeevropskem času ločila od Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Poveljnik odprave William Shepherd, poveljnik Sojuza TM-31 Jurij Gidzenko in ladijski inženir Sergej Krikaljov, ki so na postaji od začetka novembra lani, so v ročno vodeni ladji obleteli postajo in jo pri tem predvidoma fotografirali. Predstavnica CUP Vera Medvedkova je povedala, da se je Sojuz TM-31 ob 11.38 po srednjeevropskem času samodejno združil z modulom Zarja, ki je del MVP.
Prvi telefonski klic iz vesolja
24. 02. 2001 00.00
V času nedavne odprave ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil prvi znanstveni modul Destiny, je prišlo do še enega zgodovinskega dogodka, ki pa v uradnem programu odprave ni bil predviden. Astronavtka Marsha Ivins je 10. februarja prvikrat v zgodovini človeštva neposredno iz vesoljskega plovila dvakrat telefonirala na Zemljo.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Atlantis danes na Zemljo
18. 02. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega polovila Atlantis, ki je uspešno prepeljala nov laboratorij za Mednarodno vesoljsko postajo Alpha v zemeljski krožnici, se bo popoldne vrnila na Zemljo. Vesoljsko plovilo bo pristalo v vesoljskem centru Kennedy na Floridi. Misija Atlantisa je trajala enajst dni, v tem času pa je posadka k Mednarodni vesoljski postaji pritrdila laboratorij, ki bo služil za raziskovanje vesolja. Atlantis pa se ne bo vrnil prazen, saj so tovorni prostor napolnili z odpadki in odvečnim materialom, ki ga bodo prepeljali na Zemljo.
Izstrelili Ariano in Atlantis
08. 02. 2001 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so šest minut po polnoči po srednjeevropskem času izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44L, ki je do 0.31 po srednjeevropskem času v prehodno orbito okoli Zemlje uspešno utirila evropska vojaška telekomunikacijska satelita, italijanski Sicral 1 in britanski Skynet 4F.
Zaradi NLP zaprli letališče
29. 01. 2001 00.00
V bližini ruskega mesta Barnaul na jugu Sibirije so nedavno za uro in pol zaprli letališče, ker se je nad pristajalno stezo pojavil neznani leteči predmet (NLP), je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Kontrola poletov se je za zaprtje letališča odločila potem, ko posadka tovornega letala Iljušin-76 ni hotela vzleteti, ker je nad pristajalno stezo opazila neznan svetleči predmet, neko drugo tovorno letalo pa je iz istega razloga pristalo na nekem drugem letališču. Kot je povedal direktor letališča, je neznani leteči predmet nad pristajalno stezo lebdel uro in pol, nato pa je izginil.
Galapagosu grozi naravna katastrofa
21. 01. 2001 00.00
Naftni madež, ki se je razlil iz nasedlega tankerja, resno ogroža otoke z najdragocenejšimi in redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Že minuli torek je ekvadorski tanker Jessica nasedel kilometer stran od glavnega pristanišča najbolj vzhodnega otoka San Cristobal. Naftni madež je že povzročil škodo med populacijo morskih levov, peklikanov in drugih ptic na otokih, ki so pod administracijo države Ekvador. Admiral Gonzalo Vega, direktor ekvadorske trbovske mornarice je včeraj izjavil, se je izlilo 500.000 litrov (144.000 galon) dizelskega goriva. Na ladji je ostalo še okoli 300.000 litrov (96.000 galon) goriva, ki pa ga posadka skuša prečrpati. Valovanje je nekaj goriva naplaknilo na obale otokov, nekaj pa ga je zaneslo na odprto morje. Tanker je začel puščati šele v petek, pravcato onesnaženje pa se je začelo v soboto, ko so močni valovi odprli ladijske cisterne. Po podatkih ekvadorske vlade se naftni madež razteza na 130 kvadratnih kilometrih in v glavnem grozi otokoma Santa Fe in San Cristobal. Ladja bo verjetno razpadla na dva kosa, zato skušajo čim več nafte prečrpati. Od petka dalje so se reševanja lotili tudi ribiči, ki s zajemanjem in kemikalijami skušajo zmanjšati učinek.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.