posadka
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Direktor naredil samomor
29. 11. 2000 00.00
Generalni direktor grške ladijske družbe Minoan Lines je danes v Pireju iz svoje pisarne v šestem nadstropju skočil v smrt. Podjetje Minoan Lines je imelo v lasti trajekt Express Samina, ki je 26. septembra trčil ob dobro označene čeri pred grškim otokom Paros, ker je posadka po televiziji gledala nogometno tekmo. Nesreča, v kateri je umrlo 80 ljudi, je bila najhujša grška pomorska nesreča v 35 letih.
Izstrelili vesoljsko ladjo Progress M1-4
16. 11. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki je po približno desetih minutah v nizko orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M1-4. Ladja naj bi se po dveh dneh poleta združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ki se je v času izstrelitve gibala približno 385 kilometrov nad Atlantskim oceanom, zahodno od obale Gabona.
Zajeli ladjo z ilegalnimi priseljenci
08. 11. 2000 00.00
Ladjo z 877 ilegalnimi priseljenci na krovu je včeraj po 17 urah brezupne plovbe v hudem neurju naplavilo pred italijansko obalo Jadranskega morja. Italijanska obalna straža je potrdila, da so ladjo pod ukrajinsko zastavo z vlačilci uspešno pripeljali v Otrantsko pristanišče. Po poročanju hrvaškega časnika Večernji list pa naj bi se na hrvaškem delu Jadrana utopilo šest domnevnih ilegalnih priseljencev iz Turčije in njihov hrvaški vodič. Prav tako naj bi bili namenjeni v Italijo.
Na antonovu-26 naj ne bi bilo ruskih državljanov
02. 11. 2000 00.00
Po podatkih ruskega zunanjega ministrstva na letalu antonov-26 angolske letalske družbe Ancargo, ki je predvčerajšnjim strmoglavilo na severovzhodu Angole, ni bilo ruskih državljanov. Portugalska tiskovna agencija LUSA je namreč pred tem poročala, da je bila šestčlanska posadka letala ruske narodnosti. Po navedbah ruske tiskovne agencije Interfax, ki se sklicuje na zunanje ministrstvo, pa so bili vsi člani posadke Ukrajinci. Te informacije na ukrajinskem zunanjem ministrstvu niso ne potrdili ne zanikali. V nesreči je sicer umrlo vseh 48 potnikov in članov posadke.
Progress M1-3 se je ločil od MVP
02. 11. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-3 se je danes, dan pred prihodom prve posadke Mednarodne vesoljske postaje (MVP,) ločila od modula Zvezda in zgorela v ozračju, njeni ostanki pa so padli v Tihi ocean.
Potapljači nadaljujejo delo
01. 11. 2000 00.00
Skupina ruskih in norveških potapljačev danes nadaljuje delo na potopljeni ruski podmornici Kursk, iz katere poskuša dvigniti trupla mornarjev. Potapljači sedaj poskušajo izvrtati luknjo v notranjem oklepu tretjega prekata, v katerem naj bi bilo najmanj 24 trupel. Ruski strokovnjaki menijo, da so se v tretji prekat po eksploziji zatekli tudi drugi mornarji, saj je v njem shranjena reševalna kapsula. Posadka kapsule ni uporabila, ker naj bi bila ta najverjetneje poškodovana.
Letalska nesreča v Angoli
01. 11. 2000 00.00
Na severovzhodu Angole je sinoči strmoglavilo letalo Antonov 26 angolske letalske družbe Ancargo, v nesreči pa je umrlo vseh 48 potnikov in članov posadke, je danes sporočila portugalska tiskovna agencija Lusa. Letalo, ki je bilo na notranjem letu, je bilo ruske izdelave, ruske narodnosti pa je bila tudi šestčlanska posadka. Od kod naj bi bilo 42 potnikov, še ni znano.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Zamuda lahko ogrozi polet Sojuza
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so kljub napovedi močnega vetra zunanji rezervoar za gorivo vesoljskega raketoplana Discovery danes začeli polniti s tekočim kisikom in tekočim vodikom. Raketoplan nameravajo izstrelili nocoj ob 1.40 po srednjeevropskem času.
Barcolana 2000
07. 10. 2000 00.00
Približno 1700 jadrnic s 15.000 jadralci naj bi nastopilo na letošnji Barcolani, najmnožičnejši regati s hkratnim startom na svetu. Za svojevrstno zanimivost so poskrbeli trije kiti, ki so se znašli pred Trstom, kjer bo v nedeljo ob 10.00 start regate.
V Grčiji ponovno nesreča ladje
01. 10. 2000 00.00
V vzhodnem delu Egejskega morja blizu otoka Psara je zgodaj davi nasedla tovorna ladja, ki je plula pod zastavo Kajmanskih otokov. Na krovu ladje Kapitan Spyros je bila po podatkih obalne straže 20-članska ukrajinska posadka. Po poročanju lokalnega radia so na kraj nesreče prihiteli gliserji obalne straže in dva vlačilca, da bi posadki pomagala rešiti ladjo. Ta nesreča je že peta pomorska nesreča v zadnjih petih dneh v Egejskem morju. Samo nekaj ur prej je blizu otoka Naksos potonila tudi grška turistična ladja Zeus 3, v nesreči pa je umrla ena oseba. Zeus 3 z 31 turisti in sedmimi člani posadke na krovu, med katerimi je bilo 27 Američanov, Nemec in trije grški potniki, je kmalu po polnoči nasedel pred pristaniščem kiklaškega otoka in se nato potopil, je poročal grški radio. Kot je za grško televizijo povedal zdravnik iz zdravstvenega centra na Naksosu, je 82-letni Američan umrli zaradi kapi, potem ko so ga rešili iz morja. Zeus 3 je iz lesa narejena ladja, ki dnevno prevaža turiste po Kikladih. V noči na sredo se je potopil trajekt Express Samina, nesreča pa je po zadnjih podatkih terjala 79 življenj. V noči na četrtek je nasedel trajekt Express Artemis s 1086 potniki, v petek pa se je ponesrečil še trajekt Rodos s 575 potniki na krovu. Grške oblasti so zaradi nesreče trajekta Express Samina sinoči prepovedale izpluti skupno 56 trajektom, ker niso ustrezali evropskim varnostnim predpisom.
Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir
27. 09. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Začetek 15. Petrol relija Velenje
22. 09. 2000 00.00
Začel se je 15. Petrol reli Velenje, edini letošnji v celoti speljan po Sloveniji, katerega se udeležuje 39 posadk. Po petih hitrostnih preizkušnjah prvega dne (od 15) je v vodstvu Anglež s hrvaško licenco Mike Pattison (ford escort) pred slovenskimi tekmovalci Andrejem Jerebom (seat ibiza), Darkom Peljhanom (golf) in Miho Rihtarjem (subaru impreza).
Raketoplan Atlantis pristal
20. 09. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi je po 11 dneh poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s petimi ameriškimi in dvema ruskima vesoljcema.
Nesrečo letala preživelo 9 potnikov
20. 09. 2000 00.00
Ameriški obalni straži je sinoči iz morja južno od Floride uspelo rešiti devet potnikov manjšega kubanskega potniškega letala, ki je po ugrabitvi strmoglavilo v morje, iz vode pa
Atlantis se je ločil od MVP
18. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka preživela skupaj
Jerman odličen v Magny Coursu
17. 09. 2000 00.00
Slovenski motociklist Igor Jerman je skupaj s Francozoma Bertrandom Sebileaujem in Ludovicom Holonom, vsi trije so člani ekipe Kawasaki, osvojil drugo mesto na zadnji dirki motociklističnega svetovnega prvenstva vzdržljivostnih dirk v kategoriji superbike, 24-ur Magny Coursa. Slavila je posadka Yamahe, za katero sta dirkala Francoza Jean Deletang in Fabien Foret ter Avstralec Marc Willis.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa
06. 09. 2000 00.00
Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.
Pepel čaka pred obalo ZDA
05. 09. 2000 00.00
Mestne oblasti v Philadelphiji so se že pred desetletji odločile, da bodo sežigale ogromne količine smeti, ki jih proizvede takšno mesto, in jih nato odpeljale daleč stran. Tako so v Philadelphiji naredili tudi leta 1986, ko so na ladjo Khian Sea natovorili 15 tisoč ton pepela sežganih smeti, takrat pa še niso vedeli, da so pepel poslali na 14 let trajajočo odisejado.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Nesrečo Kurska povzročila malomarnost
28. 08. 2000 00.00
Po nesreči ruske jedrske podmornice Kursk najvišje rusko vojaško državno tožilstvo preiskuje tudi možnost uboja zaradi malomarnosti v prometu, je danes sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Po tretjem odstavku 263. člena ruskega kazenskega zakonika namreč obstaja sum kršenja varnostnih pravil v železniškem, zračnem in ladijskem prometu, ki zaradi malomarnosti povzročijo smrt dveh ali več oseb. Kot so danes povedali strokovnjaki, ki so ustvarili jedrske reaktorje na Kursku, so bili vsi iz tretje generacije reaktorjev, ki ne zahtevajo, da bi jih posadka posebej vzdrževala. Gre za najsodobnejše reaktorje, podmornica pa je bila opremljena tudi s posebnim varnostnim sistemom. Strokovnjaki so prepričani, da so bile tako zagotovljene vse varnostne zahteve, ki zagotavljajo, da bo stopnja sevanja po nesreči ostala v dovoljenih mejah. Strokovnjaki so tudi poudarili, da so izmerili stopnjo sevanja na kraju nesreče in potrdili, da je stopnja normalna.
Naslov članka
26. 08. 2000 00.00
Pripadniki jugoslovanske vojske, oboroženi z brzostrelkami, so se prejšnji teden vkrcali na ameriško ladjo, ki je peljala humanitarno pomoč na Kosovo. Vojska je ladji dovolila odpluti, potem ko je posadka plačala kazen 3200 ameriških dolarjev, je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.