posebni odposlanec
ZDA za oporišče v Afganistanu
29. 10. 2001 00.00
Ameriška vojska namerava v Afganistanu postaviti svoje oporišče in tako pomagati afganistanskim opozicijskim silam pri zavzetju Mazar-i-Šarifa. Talibani pa trdijo, da imajo dokaze, da ZDA v napadih uporabljajo kemično orožje.
V Skopju odjeknila močna eksplozija
23. 09. 2001 00.00
V eksploziji je bila močno poškodovana menjalnica albanskega lastnika, nekaj okoliških trgovin in avtomobilov, ranjenih pa ni bilo.
Peres in Arafat se ne bosta srečala
15. 09. 2001 00.00
Izraelskemu zunanjemu ministru Šimonu Peresu premiera Ariela Šarona ni uspelo prepričati, da dovoli srečanje s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom.
Nova misija v Makedoniji?
11. 09. 2001 00.00
Makedonske oblasti poudarjajo, da nasprotujejo podaljšanju mandata zveze Nato, vendar pa so pripravljene sprejeti mednarodne sile pod okriljem Združenih narodov.
Izraelci vdrli v Gazo
10. 09. 2001 00.00
Izraelske vojaške enote so prodrle globoko na palestinsko ozemlje na območju Gaze. Na Zahodnem bregu pa je Izrael uvedel omejitve za palestinski promet.
ZDA za navzočnost v Makedoniji
11. 09. 2001 00.00
ZDA menijo, da bi morala EU tudi po zaključku Nujne žetve nadaljevati z navzočnostjo v Makedoniji. S Kosova pa prihajajo vesti o smrti dveh policistov mednarodnih sli UNMIK in enega civilista.
Nasilje se stopnjuje
10. 09. 2001 00.00
Izraelska vojska je v povračilo za palestinske napade z vojaškimi helikopterji napadla palestinske cilje v Ramali in Jerihu. Palestinci so včeraj v več napadih ubili 7 ljudi, več kot devetdeset pa ranili.
Turki zavrnili vabilo na pogajanja
05. 09. 2001 00.00
Rauf Denktaš, voditelj ciprskih Turkov, je zavrnil vabilo Združenih narodov za nadaljevanje pogajanj o usodi razdeljenega Cipra. Denktaš meni, da za nadaljevanje mirovnih pogovorov ni ustvarjenih pogojev.
Nato v Makedoniji
23. 08. 2001 00.00
V Skopje so prispeli britanski vojaki, ki predstavljajo glavnino Natovih sil za razorožitev albanskih skrajnežev.
Ključni dnevi za prihodnost Makedonije
13. 07. 2001 00.00
Pogovori med voditelji makedonskih in albanskih strank ter makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim so po ocenah strokovnjakov vstopili v zaključno, najbolj kritično fazo. Makedonski in tuji strokovnjaki so oblikovali zadnjo verzijo predloga za spremembo makedonske ustave, makedonski in albanski stranki pa sta že dodali svoje amandmaje. Analitiki iz Skopja ocenjujejo, da so naslednji trije dnevi ključni za prihodnost Makedonije, ali bodo pogajalci dosegli soglasje, čemur bi sledilo razoroževanje albanskih skrajnežev, ali pa se bo krhek mir spremenil v vojno. Za prvo in drugo možnost naj bi se po poročanju jugoslovanske agencije Tanjug pripravljali obe strani, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi morebitne neuspešne pogovore v Skopju nadaljevali v tujini, za kar si prizadeva albanska stran, makedonska pa se temu želi na vsak način izogniti.
Premiki albanskih skrajnežev
10. 07. 2001 00.00
Pripadniki albanske Osvobodilne narodne vojske (ONV) so danes prestavili svoje položaje na pas, ki je od vasi Lešok na območju Tetova na severozahodu Makedonije oddaljen dva kilometra. Umik albanskih skrajnežev, ki je ena izmed glavnih zahtev makedonske vlade za začetek pogajanj z albanskimi strankami o rešitvi krize, naj bi po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta zagotovil posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith.
Milošević bo sodišče napadal
04. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević med celim sodnim procesom pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ne bo imel odvetnika, je včeraj na novinarski konferenci v Haagu zatrdil Miloševićev odvetnik Zdenko Tomanović, ki je pri tem pojasnil, da ni "tiskovni predstavnik" nekdanjega jugoslovanskega predsednika. "Ne vem, ali bo Milošević aktiven ali pasiven pri svoji obrambi, vendar mislim, da bo napadal," je še dejal Tomanović.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.
Padrew za politični dialog
02. 07. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec James Pardew, ki je v nedeljo prispel v Makedonijo, je zavrnil vse predloge o mednarodni konferenci o prihodnosti te države. Pardew je poudaril, da je treba odločitve o prihodnosti države sprejeti v Skopju v okviru uradnih institucij.
Albanski skrajneži zavzeli tri vasi
02. 07. 2001 00.00
V novih spopadih na severozahodu Makedonije je sinoči umrl vojak makedonske vojske. Albanski skrajneži so v bližini Tetova z granatami obstreljevali položaje makedonske vojske, pri čemer sta bila dva vojaka huje ranjena, eden izmed njiju pa je kasneje podlegel poškodbam. O novih spopadih poročajo tudi z območja Kumanova in Raduše.
Koštunica o Makedoniji in Kosovu
14. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na redni mesečni novinarski konferenci spregovoril tudi o Kosovu in Makedoniji. Vnovič je ostro kritiziral ustavni okvir za Kosovo, ki ga je pripravil posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za pokrajino Hans Haekkerup. Zavzel se je tudi za podrobno preiskavo primera tovornjaka-hladilnika, v katerem so našli trupla kosovskih Albancev, obenem pa ostro napadel javne prepire visokih policijskih in vojaških funkcionarjev v Srbiji glede odgovornosti za ta zločin.
Severna Koreja in ZDA začeli pogovore
14. 06. 2001 00.00
Ameriški posebni odposlanec Jack Pritchard se je v New Yorku sestal z veleposlanikom Severne Koreje pri Združenih narodih Ri Hyong Cholom, s čimer sta državi ponovno vzpostavili dialog, prekinjen po prihodu Georga Busha mlajšega v Belo hišo. Podrobnosti srečanja niso znane, po vesteh iz State Departmenta pa naj bi šlo za pomemben prvi korak k začetku pogajanj s Severno Korejo o široki paleti vprašanj. Bush mlajši je po nastopu položaja izjavil, da komunističnim voditeljem Severne Koreje ne gre zaupati, po poročanju ameriških medijev pa naj bi ga nekdanji svetovalci njegovega očeta, nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha vzpodbudili k spremembi mnenja o razorožitvenih pogajanjih s Severno Korejo.
Nadaljevanje ameriške misije
09. 06. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns in vodja ameriške osrednje obveščevalne agencije (CIA) George Tenet nadaljujeta prizadevanja za utrditev premirja med Izraelci in Palestinci. Kot je poročal izraelski radio, se bo Burns danes znova sestal s predstavniki Palestincev, s katerimi bo razpravljal o možnostih izvajanja predlogov Mitchellove komisije. Cilj ameriških predstavnikov je sprti strani znova spraviti za pogajalsko mizo.
Ameriško posredovanje nezaželeno
08. 06. 2001 00.00
Direktor ameriške osrednje obveščevalne agencije (CIA) George Tenet se je v Ramali na Zahodnem bregu sestal z izraelskimi in palestinskimi strokovnjaki za varnost, ki bodo poskušali utrditi krhko premirje na Bližnjem vzhodu in vzpostaviti pogoje za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Tenet se je že včeraj ločeno sestal s palestinskimi in izraelskimi voditelji ter strokovnjaki za varnost.
Kmalu nova pogajanja?
05. 06. 2001 00.00
Egiptovski zunanji minister Ahmed Maher je ob srečanju nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v Kairu danes napovedal, da bodo Izraelci in Palestinci kmalu začeli nova srečanja o varnostnih vprašanjih. Maher ni navedel točnega datuma pogovorov, ki naj bi po njegovih besedah predstavljali temelj prizadevanj za ohranitev miru na območju. Izraelski in palestinski varnostni predstavniki so se nazadnje sestali 30. maja.
Premirje v znamenju nasilja
04. 06. 2001 00.00
Le slabih 48 ur potem, ko je palestinski voditelj Arafat razglasil enostransko premirje, so izraelski tanki vdrli na palestinsko ozemlje. V Rafahu v južni Gazi prihaja že ves dan do manjših "izmenjav ognja" med izraelskimi varnostnimi enotami in palestinskimi skrajneži, ni pa jasno, kdo je streljanje začel. Izraelci pa so uvedli tudi zaporo za uvoz naftnih derivatov na palestinska ozemlja.
Burns prispel v Kairo
31. 05. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns je iz Jordanije dopotoval v Kairo, kjer bo egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka seznanil z rezultati posredovanja med Izraelci in Palestinci. Rezultat Burnsovega posredovanja na Bližnjem vzhodu so sredini pogovori med predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb, ki sicer niso prinesli posebnih rezultatov, prišlo pa je do manjšega napredka, tako da se bodo v prihodnjih dneh nadaljevali. Kraj in datum sestanka še ni določen.
Burns za mir na Bližnjem Vzhodu
28. 05. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns je danes začel drugi dan pogovorov z bližnjevzhodnimi stranmi, s katerimi naj bi končal osemmesečno nasilje. To je prvi večji prispevek administracije ameriškega predsednika Georgea Busha za končanje izraelsko-palestinske krize. Včeraj se je Burns srečal tako s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, kot z izraelskim premierom Arielom Šaronom. Po srečanju z Arafatom je Burns dejal, da bosta obe strani morali narediti težke odločitve, vendar jih bosta morali, če želita prekiniti tok nasilja in se vrniti k pogajanjem. Mitchellovo poročilo naj bi bil način, kako prekiniti krog nasilja, je dejal Burns. S tem naj bi se strinjal tudi Šimon Peres, ki se je prav tako dobil z Burnsom. V uradnem sporočilu po srečanju pa ni omenjeno, ali Izrael sprejema zamrznitev gradnje judovskih naselij na palestinskih ozemelj, kar predlaga načrt, izraelski premier Ariel Šaron pa to odločno zavrača.
Ubit aktivist Fataha
26. 05. 2001 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je v bombni eksploziji umrl aktivist Arafatovega Fataha, šest ljudi pa je bilo ranjenih. Palestinski viri so najprej trdili, da je šlo za nesrečo, nato pa so uradne palestinske oblasti obtožile Izrael, da je izpeljal atentat. Izraelska vojska je obtožbe že zavrnila.
Srbi proti gradnji mošeje
05. 05. 2001 00.00
V mestu Trebinje na jugu Bosne in Hercegovine, kjer živi pretežno srbsko prebivalstvo, so194160med slovesnostjo ob začetku ponovne gradnje mošeje, ki je bila uničena med nedavno vojno, izbruhnili spopadi. Ranjenih je bilo več oseb, med njimi najmanj en novinar. Urad Visokega civilnega predstavnika v BiH Wolfganga Petritscha pa je sporočil, da je med ranjenimi tudi posebni Petritschev odposlanec v Mostarju Daniel Ruiz. Petritscheva predstavnica je povedala, da je bil Ruiz lažje ranjen in da se je po kratkem obisku v bolnišnici že vrnil na delo v Trebinje.
Padec Srebrenice po tajnem dogovoru?
26. 04. 2001 00.00
Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je danes objavila dva zaupna dokumenta ZN, ki takratnega poveljnika sil ZN na območju nekdanje Jugoslavije, francoskega generala Bernarda Janvierja, povezujejo s tajnimi dogovori z vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem, dogodkom pa je sledil padec muslimanske enklave Srebrenice v roke bosanskih Srbov julija 1995.
Koštunica svet pozval k potrpežljivosti
30. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na letnem zasedanju Komisije Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi danes mednarodno skupnost pozval, naj bo strpna spričo vzpostavljanja pravne države v ZRJ, saj je ta naloga novih oblasti v Beogradu po 56 letih paralize, posledice komunističnega režima, zelo zahtevna. Koštunica je obenem potrdil pripravljenost za "oblikovanje države, ki bo temeljila na sodobnih ustavnih načelih". "Toda vprašanje je, kje začeti, saj čas ni naš zaveznik, nasprotno, danes je celo naša šibka točka," je poudaril Koštunica.
Posebni ukrepi na jugu Rusije
26. 03. 2001 00.00
Ruska policija in vojska je v čečenskem glavnem mestu Grozni prijela tri moške, ki naj bi bili odgovorni za sobotne bombne napade na Severnem Kavkazu, ki so po zadnjih podatkih terjali 23 življenj. Kot poročajo ruski viri, je policija osumljence prijela še pred napadi, vendar pa je prepričana, da so jih organizirali, saj so že dokazali njihovo sodelovanje v podobnih napadih lani. Kot je na današnji seji ruske vlade povedala njena podpredsednica Valentina Matvijenko, je v napadih na Severnem Kavkazu umrlo 23 ljudi, 142 pa je ranjenih.
Pogovori albanskih upornikov s srbsko oblastjo
23. 03. 2001 00.00
Predstavniki albanskih upornikov, ki delujejo na jugu Srbije, bodo danes v kraju Merdare ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom sodelovali na pogovorih s predstavniki srbskih oblasti, so za AFP potrdili pripadniki Osvobodilne vojske Preševa, Medvedje in Bujanovca.