posebni odposlanec
Znova streljanje na jugu Srbije
20. 03. 2001 00.00
Albanski skrajneži so včeraj in davi na več mestih streljali na položaje jugoslovanskih sil na jugu Srbije in s tem kršili prekinitev ognja, ki je stopila v veljavo pred tednom dni, je danes poročal informacijski center v Bujanovcu. Jugoslovanske sile na napade, ki niso terjali žrtev, niso odgovarjale, še poroča center. Posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith je sinoči v Bujanovcu začel pogovore s koordinacijskim odborom za jug Srbije, ki ga vodi podpredsednik srbske vlade Nebojša 195134ović, pred tem pa se je v Končulju srečal s predstavniki albanske skupnosti. Glavna tema pogovorov, katerih podrobnosti niso znane, naj bi bil položaj na jugu Srbije in priprave na politični dialog med sprtima stranema.
Kipe uničili zaradi ogorčenja
20. 03. 2001 00.00
Posebni odposlanec afganistanskih talibanov Sajed Rahmatulah Hasimi je v New Yorku pojasnil drugo plat medalje uničevanja dveh budinih kipov v Bamijanu, ki je vzbudilo ogorčenje mednarodne javnosti. Hasimi je v pogovoru za New York Times dejal, da je svet talibanskih verskih učenjakov sprejel odločitev o uničenju kipov zaradi ogorčenja nad odnosom mednarodne skupnosti. Verske učenjake naj bi razjezila mednarodna delegacija evropskih diplomatov in Unesca, ki je ponudila denar za zaščito in obnovo budinih kipov, obenem pa zavrnila prošnje za pomoč afganistanskemu ljudstvu, ki umira zaradi lakote in mednarodnih sankcij.
Začetek pogajanj o krizi na jugu Srbije
19. 03. 2001 00.00
Predstavniki zveze NATO, jugoslovanskih oziroma srbskih oblasti ter Albancev z juga Srbije se bodo danes sestali v vasi Merdari na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, je poročala agencija Beta, ki se sklicuje na neimenovanega britanskega častnika sil KFOR. Skorajšnji začetek pogajanj o rešitvi krize na jugu Srbije po sklenitvi premirja sta napovedala tudi podpredsednik srbske vlade in vodja državnega koordinacijskega telesa Nebojša Čovič ter župan Preševa Riza Halimi.
Albanski uporniki podpisali premirje
12. 03. 2001 00.00
Poveljniki albanskih upornikov so v Končulju na jugu Srbije podpisali sporazum o prekinitvi ognja. Sporazum predvideva začasno prekinitev ognja, stran, ki bo dogovor prekršila, pa se bo soočila s posledicami, je dejal posebni odposlanec zveze Nato Peter Feith, ki je bil navzoč ob podpisu sporazuma v Končulju. Feith in ob tem napovedal, da bosta obe strani v prihodnjih dneh začeli pogovore o programu stabilizacije razmer na jugu Srbije. Makedonska vlada je sicer pozivala NATO, naj razširi območje nadzora na pet-kilometrski pas med Kosovom in Srbijo, kjer se albanski uporniki organizirajo in potem krenejo na tromejo z Makedonijo. Zveza je ta predlog zavrnila, ker naj bi bile njene naloge omejene na Kosovo. Komandant upornikov Šefket Musliu je minuli vikend grozil, da se bodo borili do zadnjega moža, vendar je v ponedeljek sporazum o dvajsetdnevni prekinitvi ognja podpisal. Po sporazumu iz leta 1999 je lahko policija in vojska ZRJ na omenjenem območju le 
Na meji s Kosovom še vedno napeto
11. 03. 2001 00.00
Posebni odposlanec generalnega sekretarja zveze NATO Peter Feith je po današnjih pogovorih s podpredsednikom srbske vlade Nebojšom Čovićem v Bujanovcu povedal, da bo nadaljeval ločena pogajanja s srbskimi in albanskimi predstavniki o sporazumu o prekinitvi ognja na jugu Srbije, ko bosta strani pripravljeni na nadaljnje stike. To naj bi se zgodilo že kmalu, sicer pa se s predstavniki Albancev na jugu Srbije danes ni sestal. Pozval je tudi k potrpežljivosti.
Ponoven poskus sklenitve miru
11. 03. 2001 00.00
Posebni odposlanec generalnega sekretarja zveze Nato Peter Feith in srbska delegacija si v Bujanovcu še naprej prizadevata za dosego sporazuma za prekinitev ognja med albanskimi uporniki in srbskimi silami v dolini Preševa na jugu Srbije.
Izredne razmere na makedonski meji
06. 03. 2001 00.00
Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.
Svet obsoja uničevanje budističnih spomenikov
04. 03. 2001 00.00
Iz Afganistana poročajo, da talibanski režim, ki že nekaj dni sistematično uničuje starodavne budistične spomenike, najbolj znana in največja kipa v dolini Gorband še ni poškodoval. Sicer pa obstreljevanje svetovne kulturne dediščine še naprej sproža proteste iz vseh koncev sveta, poziv k strpnemu odnosu so poleg večine muslimanskih držav poslali celo iz Pakistana, ki edini podpira Talibane. V Afganistan je odpotoval posebni odposlanec Unesca, k zaustavitvi uničevanja je pozval tudi tibetanski duhovni vodja Dalai Lama.
Streljanje na jugu Srbije
06. 02. 2001 00.00
Albanski uporniki na jugu Srbije v vasi Lučani blizu administrativne meje s Kosovom streljali na visoko ameriško delegacijo, incident pa je potrdil tudi podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović. V ameriški delegaciji sta bila med drugim tudi ameriški veleposlanik v ZR Jugoslaviji William Montgomery in posebni ameriški odposlanec za Balkan James Perdu, ki sta se pred streljanjem zatekla v eno izmed nadzornih točk srbske policije, obisk pa sta nato nadaljevala v oklepnih vozilih. Oba diplomata sta se pred tem sestala s predstavniki srbskih oblasti ter z uporniškimi Albanci.
V Izraelu dosegli dogovor o varnosti
11. 01. 2001 00.00
Izrael je pristal, da bo v skladu z zadnjimi dogovori tudi umaknil svoje enote s področij Gaze in Zahodnega brega. Na tem območju bodo kmalu spet začele delovati mešane patrulje izraelske vojske in palestinske policije. Odločitev o tem so sprejeli predstavniki obeh strani na sinočnjem srečanju v Erezu na meji med Izraelom in palestinskimi ozemlji. Omenjene patrulje, ki so jih leta 1993 ustanovili v skladu s sporazumom iz Osla, so prenehale delovati ob izbruhu palestinske vstaje pred tremi meseci. Izraelska vojska je danes vnovič odprla prehod Rafah med Gazo in Egiptom in cestne povezave na tem območju so povedali predstavniki palestinskih varnostnih služb. Gre za rezultat nočnih pogovorov med predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb o varnostnih vprašanjih, ki so potekali na nadzorni točki Erez. Prehod Rafah, ki leži na skrajnem jugu območja Gaze, je izraelska vojska od začetka palestinske vstaje konec septembra lani že večkrat zaprla. Nazadnje so ga zaprli 1. januarja letos, potem ko je bilo v bombnem napadu v Netanji severno od Tel Aviva ranjenih več deset ljudi. V begunskem taborišču Balata, blizu Nablusa na Zhodnem bregu, je okoli dvajset maskiranih palestinskih oborožencev zažigalo fotografije Dennisa Rossa, na katerih je bilo napisano: "Pojdi domov. Ne bo novega sporazuma o beguncih." Ta slogan se tiče palestinske zahteve, da se begunci, ki so od leta 1947 zapustili Izrael, lahko vrnejo na svoje nekdanje domove. Izrael najbolj nasprotuje prav tej "pravici do vrnitve". Vodja desničarske stranke Likud Ariel Šaron je imel včeraj zvečer zborovanje pred prihajajočimi volitvami uza ministrskega predsednika. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ima veliko prednost pred Barakom. Obljublja "mir in varnost".
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.
Komisija zahteva ponovno štetje
12. 11. 2000 00.00
V okrožju Palm Beach na Floridi so na štirih voliščih, kjer naj bi volilci zaradi nepreglednosti glasovnic namesto za predsedniškega kandidata demokratov Ala Gora pomotoma glasovali za kandidata Reformne stranke Pata Buchanana, ponoči končali ročno preštevanje glasovnic. Volilna komisija je po enem odstotku preštetih glasovnic sporočila, da je Gore pridobil 36 glasov, republikanski predsedniški kandidat George Bush ml. pa izgubil tri. Komisija je zahtevala ponovno štetje skupno prek 425.000 glasovnic na vseh voliščih v tem okrožju. Policija v Miamiju pa je v enem od hotelov v središču mesta odkrila zaprto volilno skrinjico, ki jo je policija takoj zapečatila. Ni znano, kako se je skrinjica znašla v hotelu. Volilni štab Ala Gora je sinoči zahteval, da pravni svetovalci republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega umaknejo pritožbo, s katero želijo preprečiti ponovno preštevanje glasov v nekaterih okrožjih na Floridi. "Pozivamo Bushev tabor, naj umakne tožbo, ter omogoči vnovično in natančno preštevanje vseh glasov na Floridi. Če je Bush resnično prepričan v svojo zmago na Floridi, ni razloga za strah pred ročnim preštevanjem glasov," je dejal posebni odposlanec Ala Gora na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christopher. Kandidat, ki bo zmagal na Floridi, bo dobil glasove tamkajšnjih 25 elektorjev in bo zmagovalec ameriških predsedniških volitev.
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
Koštunica za normalizacijo odnosov s Slovenijo
13. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec slovenskega premiera Andreja Bajuka, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič, se je danes popoldne v palači federacije v Beogradu srečal s predsednikom ZR Jugoslavije Vojislavom Koštunico. Po končanih enournih pogovorih je dopisnikom slovenskih medijev povedal, da je njegov sogovornik pokazal zanimanje za normalizacijo odnosov med državama. Drobnič se je sestal tudi z enim izmed voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS), predsednikom Državljanske zveze Srbije (GSS) Goranom Svilanovićem.
Diplomatski odnosi med Ljubljano in Beogradom
12. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec slovenskega premiera Andreja Bajuka, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič, se bo po napovedih jutri v Beogradu srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Z demokratičnimi spremembami v ZRJ se namreč odpirajo tudi možnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, ki zaradi nesoglasij o nasledstvu nekdanje SFRJ v desetih letih po osamosvojitvi Slovenije niso zaživeli. Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle naj bi na današnji seji vlade predlagal sprejetje sklepa o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z ZRJ, s katerim naj bi Drobnič odpotoval v Beograd.
Podjetja niso zbrala dovolj sredstev
11. 10. 2000 00.00
Nemška podjetja ne bodo sama zmogla zbrati dogovorjenih petih milijard nemških mark za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma, je danes za nemško izdajo Financial Times Deutschland dejal tiskovni predstavnik sklada nemškega gospodarstva Wolfgang Gibowski. Na pomoč je pozval tudi državna podjetja. Nad njegovo izjavo se je že začudil češki posebni odposlanec v skladu za prisilne delavce Jiri Sitler, ki je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa spomnil, da so švicarske banke za podoben namen zbrale 1,2 milijarde ameriških dolarjev (oziroma približno 2,5 milijarde nemških mark)".
OMO pozdravil demokratični razvoj v ZRJ
11. 10. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je na današnji izredni seji razpravljal tudi o zadnjih dogodkih v ZRJ. Odbor je pozdravil demokratičen razvoj v državi in izrazil pričakovanje, da se bo zvezna skupščina ZRJ odrekla vztrajanju pri stališču o kontinuiteti nekdanje SFRJ in Miloševićeve Jugoslavije. OMO pričakuje, da se bo ZRJ kot ena od enakopravnih držav naslednic SFRJ pridružila mednarodni skupnosti in drugim državam naslednicam v prizadevanjih za mir in stabilnost na jugovzhodu Evrope, gospodarski razvoj in vključevanje celotne regije v evropske integracijske procese. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič pa je članom odbora povedal, da se bo v petek v Beogradu kot posebni odposlanec premiera Bajuka srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico.
Annanovo sporočilo športnikom
01. 09. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je vsem udeležencem olimpijskih iger od 15. septembra do 1. oktobra v avstralskem Sidneyju namenil posebno sporočilo. "Olimpizem in ZN sta lahko zmagovita ekipa v stremljenju za skupnimi ideali, kot so strpnost, enakost, fair play in mir. Tako kot si športniki prizadevajo za svetovne rekorde, tako si moramo mi vsi prizadevati za mir," je zapisal Annan.
"Izginil" Ivan Stambolič
26. 08. 2000 00.00
Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.
Clinton najprej v Nigerijo
26. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči odpotoval na svoj drugi obisk držav podsaharske Afrike, ki ga bo sklenil prihodnji torek, nato pa že v sredo odpotoval v Kolumbijo. Prva postaja na Clintonovi afriški turneji, na kateri ga spremlja hčerka Chelsea Clinton, 13 kongresnikov, ministra za energetiko Bill Richardson in za transport Rodney Slater ter Clintonov posebni odposlanec za Afriko Jesse Jackson, bo Nigerija, kjer bo washingtonska karavana ostala do nedelje, 27. avgusta. Clinton bo nato odpotoval v Tanzanijo, na poti domov pa se bo v torek zjutraj ustavil še v Kairu, kjer se bo srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom. Clinton si je Nigerijo izbral zaradi uspešnega prehoda v demokracijo pod vodstvom predsednika Oleseguna Obasanja, ki je bil na položaj izvoljen lani. Clinton bo v Nigeriji obiskal le glavno mesto Abujo, ki je leta 1991 prevzelo ta naslov od dotedanje prestolnice Lagosa. Po Nigeriji bo Clinton odpotoval v Tanzanijo, kjer se bo v Aruši udeležil sestanka o mirovnem procesu v Burundiju, kjer je leta
Brez mirovnih sil UNFIL v Libanonu
08. 07. 2000 11.23
Posebni odposlanec ZN za Bližnji vzhod Terje Roed-Larsen je danes v Bejrutu dejal, da pogoji za prihod modrih čelad na jug Libanona, od koder so se pred mesecem in pol umaknile izraelske sile, za zdaj še niso izpolnjeni. Vzrok za to so libanonske oblasti, ki se zaradi vnovičnih izraelskih vdorov na to območje ne strinjajo v celoti s prihodom mirovnih sil ZN UNFIL. Posebni odposlanec ZN se je med drugim danes sestal tudi z libanonskim predsednikom Emilom Lahoudom in premierom Salimom Hossom.
Prve skupna policijske enote v BiH
06. 06. 2000 16.21
Prve mešane policijske enote, v katerih sodelujejo Muslimani, Hrvati in Srbi, so danes prevzele nadzor nad mednarodno mejo BiH. Obmejne policijske enote bodo sprva štele 83 policistov, ki bodo varovali okoli 2400 različnih točk. Število pripadnikov skupnih enot naj bi se sčasoma povečalo na 3000.
Roed-Larsen prispel v Jeruzalem
28. 05. 2000 20.29
Posebni odposlanec ZN Roed-Larsen je prispel v Jeruzalem, kjer se je sestal z vodjo izraelske diplomacije Davidom Levyjem, je sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo. Roed-Larsen naj bi se proti večeru srečal tudi s premierom Ehudom Barakom.
Posebni odposlanec ZN v Bejrutu
25. 05. 2000 20.50
Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, Terje Roed-Larsen, je danes v Bejrutu začel sedemdnevni obisk po Libanonu, kjer se je sestal z visokimi državnimi predstavniki, s katerimi se je pogovarjal o humanitarni pomoči in razvoju južnega dela države, ki ga je včeraj zapustila izraelska vojska.
Ross in Arafat začela pogovore
16. 05. 2000 21.02
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Dennis Ross se je danes v Ramali sešel s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, s katerim naj bi razpravljal o možnostih za oživitev mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci. Srečanja se ne udeležuje glavni palestinski pogajalec z Izraelom Jaser Abed Rabbo, ki je v ponedeljek v znak protesta proti začetkom skrivnih pogajanj med Izraelom in Palestinci, ki potekajo v Stockholmu, Arafatu poslal odstopno izjavo, ki pa jo je slednji zavrnil. Rabbo je medtem potrdil, da je njegova odločitev dokončna.
Estrada odobril pogajanja z ugrabitelji
15. 05. 2000 11.42
Filipinski predsednik Joseph Estrada je formalno odobril pogajanja s skrajnimi islamisti, pripadniki skupine Abu Sajaf, ki na otoku Jolo zadržujejo 21 talcev.
Začetek pogajanj med Izraelci in Palestinci
03. 05. 2000 16.01
Posebni odposlanec ZDA za Bližnji vzhod Dennis Ross je včeraj prispel v Eliat, kjer so se danes začela pogajanja s sprtima stranema v izraelsko-palestinskem mirovnem procesu.
Hrvaška in človekove pravice
26. 04. 2000 15.07
Posebni odposlanec ZN za človekove pravice na območju Hrvaške in BiH Jiri Dienstbier se je danes v Zagrebu sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Čeprav je sestanek potekal za zaprtimi vrati, so iz urada predsednika republike sporočili, da je Dienstbier pozitivno ocenil demokratične spremembe na Hrvaškem po parlamentarnih in predsedniških volitvah.
Ruski odposlanec za Čečenijo v Strasbourgu
20. 03. 2000 11.56
Posebni odposlanec ruskega predsednika za človekove pravice v Čečeniji Vladimir Kalamanov je danes odpotoval v Strasbourg na sedež Sveta Evrope, kjer bo govoril o sodelovanju med Moskvo in to organizacijo.