poslanski
Nesoglasja v SDS
22. 05. 2001 00.00
Vrenje v socialdemokratski stranki po kongresu v Celju se nadaljuje. Poslanec Franc Čebulj je vodstvu stranke poslal pismo, v katerem je napovedal zamrznitev odnosov. Kaj to pomeni, v stranki za zdaj še ne vedo. Predsednik socialdemokratov Janez Janša zadeve ne želi komentirati, preden se ne pogovori s Čebuljem. Čebulja, ki ima zelo zvišan krvni pritisk, na sejo poslanske skupine ni bilo. Po nekaterih informacijah naj bi se za nekaj dni umaknil v bolnico. Po besedah Janeza Janše so o Čebulju sicer imeli namen razpravljati, vendar brez njegove prisotnosti tega niso storili. Ostali poslanci SDS pričakujejo, da bo Čebulj ostal v njihovih vrstah. Tudi sam Franc Čebulj je že med celjskim kongresom stranke dejal, da o izstopu iz stranke ne razmišlja, da pa bi bilo treba urediti demokratične sile znotraj stranke in narediti korak naprej od sedanje prakse.
Simšičeva o enakosti žensk
04. 05. 2001 00.00
Potem ko je DZ včeraj za 17. junij razpisal naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, so v poslanski skupini ZLSD še enkrat izrazili prepričanje, da referendumska zahteva posega v temeljne človekove pravice.
Negotova koalicijska usoda SLS+SKD
24. 04. 2001 00.00
Pozno popoldne se je v Ljubljani sestal Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, že prej pa se je vodstvo stranke pogovarjalo s poslansko skupino. Tema obeh sestankov je odločitev stranke o položaju v koaliciji, potem ko je vlada Marjana Podobnika razrešila z mesta predsednika uprave Telekoma.
Polemično o umetnih oploditvah
18. 04. 2001 00.00
Državni zbor je začel razpravo o predlogu poslancev LDS, Cvete Zalokar Oražem in Jelka Kacina, za noveliranje lani sprejetega zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo, v katerega naj bi med drugim vključili tudi možnost za umetno oploditev samskih žensk brez moškega partnerja. Podobno kot je omenjena rešitev razdelila strokovno javnost, je razdelila tudi parlamentarne stranke, med katerimi so hitri postopek in predlagane spremembe podprli predstavniki poslanskih skupin LDS, ZLSD in DeSUS, odločno so jim nasprotovali v SDS, NSi in SNS, vladna SLS+SKD se je zavzela za redni zakonodajni postopek, poslanci SMS pa se bodo odločali "po svoji vesti".
Sprejeli novelo zakona o DDV
11. 04. 2001 00.00
Na današnji seji je državni zbor po hitrem postopku sprejel novelo zakona o davku na dodano vrednost ter zakon o poroštvu RS za obveznosti Slovenskih železnic ob najetju posojil za financiranje določenih del gradnje in vzdrževanja tirnega fonda slovenske javne železniške infrastrukture v znesku 6 milijard tolarjev.
Usklajevanje zakona o telekomunikacijah
04. 04. 2001 00.00
Poslanska skupina SLS+SKD je po besedah njenega vodje Janeza Podobnika koalicijskim partnerjem predlagala usklajevanje o predlogu zakona o telekomunikacijah, ki čaka na tretje parlamentarno branje. Koalicijske partnerice naj bi se tako v petek pogovarjale zlasti o vprašanju oblikovanja cen telekomunikacijskih storitev in investicijskih vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, zlasti na podeželju. Podobnik pa se je na novinarski konferenci dotaknil tudi strokovnega mnenja sekretariata DZ za zakonodajo in pravne zadeve k predlogu poslovnika državnega zbora. "Kot predlagatelji sprememb poslovnika moramo te opombe in pomisleke, ki so predstavljeni na kar 19 straneh, pozorno preučiti," je poudaril in napovedal, da bodo do aprilske seje DZ našli ustrezne rešitve.
Zaplet okoli vatikanskega sporazuma
23. 03. 2001 00.00
Med združeno listo in liberalno demokracijo je glede vatikanskega sporazuma prišlo do novega zapleta, saj po mnenju združene liste koalicija o tej temi še ni usklajena. Po mnenju vodje poslanske skupine ZLSD194160 Mirana Potrča zato ni mogoče pričakovati, da bi vlada vatikanski sporazum sprejela že prihodnji četrtek. Predsedniki koalicijskih strank so se na nedavnem sestanku v vili Podrožnik dogovorili, da Vatikanski sporazum preložijo na naslednji četrtek, s čimer pa se v poslanski skupini ZLSD ne strinjajo.
Potrč o vatikanskem sporazumu
23. 03. 2001 00.00
Brez nekaterih resnih popravkov vsebine vatikanskega sporazuma bi se lahko ustvaril vtis, kot da v Sloveniji delujeta dva pravna sistema in ne eden ustavni in pravni sistem, v okviru katerega morajo v Sloveniji delovati vse institucije, vključno z Rimskokatoliško cerkvijo, je na novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Po njegovih besedah je želja in ambicija ZLSD delovati v smeri doseganja uskladitve, saj ni nobenih razlogov za ocenjevanje, da to ni mogoče. "Mi bomo naredili vse, da na tej točki ne bi prišlo do izsiljevanja ali preglasovanja, saj se nam zdi izredno pomembno vprašanje za vso državo, zato je potrebno o temeljnih vprašanjih vsebine, pomena in ureditve odnosov imeti skupen pogled," je poudaril Potrč.
Türk pojasnjuje
14. 03. 2001 00.00
Nekdanji direktor Elektra Slovenije (Eles) Vitoslav Türk je danes odboru DZ za gospodarstvo poslal odgovor na stališče ministrstva za gospodarske dejavnosti (MGD), ki se je opredelilo do zahteve za ugotovitev odgovornosti za njegovo neutemeljeno odstavitev in gospodarsko škodo. Ta naj bi v zadnjih letih nastala zaradi prepoceni električne energije iz hrvaškega dela jedrske elektrarne, v letu 2001 pa zaradi prepovedi, da bi Eles prodajal električno energijo. Zahtevo sta na odbor DZ naslovili poslanski skupini SDS in NSi. Türk v odgovoru med drugim navaja, da je Eles v letu 2000 prvič realiziral visoke izvozne dobičke, saj je presežno elektriko izvažal predvsem na dobičkonosen italijanski trg.
Kučan o kandidatih za guvernerja
12. 03. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je z vodji poslanskih skupin začel ločena posvetovanja o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, saj sedanjemu guvernerju Francetu Arharju 31. marca poteče njegov drugi šestletni mandat. Kot je po posvetovanju dejal Tone Anderlič, poslanska skupina LDS podpira nekdanjega finančnega ministra Mitjo Gasparija, poslanska skupina NSi pa je po besedah Andreja Bajuka kot možnega kandidata predsedniku Kučanu predlagala finančnega strokovnjaka Borisa Pleskoviča. Ostale poslanske skupine se glede predloga še niso dokončno opredelile in nameravajo to storiti jutri.
Poslanska skupina SLS+SKD
26. 01. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine SLS+SKD Janez Podobnik in njegov poslanski kolega Vili Trofenik sta na novinarski konferenci osrednjo pozornost namenila sklepnemu delu prvega kroga koalicijskih usklajevanj za pripravo finančnih načrtov proračunskih uporabnikov za letošnji in prihodnji državni proračun
Drnovšek na seji s poslanci LDS
24. 01. 2001 00.00
Na za javnost zaprti seji poslanskega kluba LDS, ki so se je poleg poslancev stranke udeležili tudi predsednik vlade in predsednik te stranke Janez Drnovšek ter nekateri ministri iz vrst LDS, so spregovorili o odprtih vprašanjih, tudi v državnem zboru. Tako so govorili o sedanjem zapletu v zvezi z oblikovanjem parlamentarnih delovnih teles. Po besedah Drnovška so mnenja o tem vprašanju sicer različna, vendar pa se vsi strinjajo, da so zahteve opozicije pretirane in da praksa v evropskih parlamentih ni takšna, kot jo želi predstaviti slovenska opozicija.
Tovornikova pri Slovencih v Trstu
16. 01. 2001 00.00
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik se je danes v Trstu v prostorih slovenskega generalnega konzulata sestala s skupnim predstavništvom slovenske manjšine v Italiji. Beseda je tekla predvsem o dveh vprašanjih - sprejemanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga po sprejetju v poslanski zbornici julija lani zdaj obravnavajo v italijanskem senatu, in o zagotavljanju finančnih prispevkov za manjšino tako z italijanske kot s slovenske strani.
Kučan začel posvetovanja
16. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je začel posvetovanja z vodji poslanskih skupin ter poslancema italijanske in madžarske narodnosti o možnih kandidatih za slovenskega člana Evropskega sodišča za človekove pravice. Poleg vodje poslanskega kluba LDS Toneta Anderliča sta bila dopoldne na pogovoru pri predsedniku Kučanu tudi vodji poslanskih skupin ZLSD in SLS+SKD, Miran Potrč in Janez Podobnik, vodjo poslanske skupine SDS Janeza Janšo, ki naj bi bil službeno zadržan, pa je nadomestil poslanec socialdemokratske stranke Miha Brejc, sicer tudi podpredsednik DZ.
Prošnja ZLSD italijanskim Levim demokratom
12. 01. 2001 00.00
Vodstvo ZLSD se je odločilo, da zaprosi kolege v sestrski italijanski stranki Levih demokratov, sicer največji stranki vladne koalicije v sosednji državi, naj v senatu odločno pripomorejo k čimprejšnjemu sprejetju zaščitnega zakona za Slovence. Predsednik Združene liste Borut Pahor je tako v pismu vodjo Levih demokratov Walterja Veltronija opozoril, da se izteka čas za obravnavo in sprejetje omenjenega zakona. Enako opozorilo je na Gavina Angiusa, vodjo senatorjev Levih demokratov v italijanskem parlamentu, naslovil vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč.
Netanjahu za razpustitev kneseta
11. 12. 2000 00.00
Nekdanji izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes začel politično kampanjo za svojo kandidaturo na morebitnih predčasnih volitvah za predsednika vlade. Samo nekaj ur po formalnem odstopu premiera Ehuda Baraka je 51-letni Netanjahu pozno sinoči že imel prve pogovore s predsednikom ultraortodoksne stranke Šas Elijem Jišajem. 17 poslancev te stranke je namreč odločilnih za kakršnokoli spremembo volilnega zakona v korist Netanjahuja.
Obnovljena dvorana že skoraj nared
08. 12. 2000 00.00
Prenovljena parlamentarna dvorana je v veliki meri že pripravljena za sprejem poslancev. Kot je med današnjim ogledom novinarjem pojasnila generalna sekretarka DZ Jožica Velišček, je bil tehnični pregled velike dvorane in obeh preddverij opravljen 5. decembra, po odpravi še nekaterih manjših pomanjkljivosti in dokončni montaži nekaterih delov telekomunikacijske opreme pa se bo DZ izdalo tudi uporabno dovoljenje. Predvidoma naj bi bila otvoritev 22. ali 23. decembra, tako da se bo državni zbor prvič v prenovljeni dvorani sešel na slavnostni seji ob dnevu samostojnosti oziroma deseti obletnici plebiscita.
Drugi krog z Iliescujem in Tudorjem
30. 11. 2000 00.00
Nekdanji komunist Ion Iliescu in vodja skrajne desnice Corneliu Vadim Tudor se bosta za položaj romunskega predsednika potegovala v drugem krogu volitev, ki bo 10. decembra, kažejo končni uradni izidi volitev, ki jih je danes objavila osrednja volilna komisija. Iliescu pred tekmecem vodi za osem odstotkov, saj je dobil 36,35 odstotka glasov, Tudor pa 28,34 odstotka.
Napeto med volitvami na Haitiju
26. 11. 2000 00.00
Na Haitiju danes v zelo napetem ozračju potekajo predsedniške volitve. Po ocenah poznavalcev ima največ možnosti za zmago Jean-Bertrand Aristide, prvi haitijski predsednik, ki je bil pred desetimi leti izvoljen na svobodnih volitvah. Aristida so strmoglavili z državnim udarom leta 1991, oblast pa je ponovno prevzel po ameriškem vojaškem posredovanju leta 1994, ker pa ustava ne omogoča dveh zaporednih mandatov je dve leti zatem odstopil.
Odstopil guverner češke centralne banke
31. 10. 2000 00.00
Guverner češke centralne banke Josef Tosovsky je po pogovorih s češkim predsednikom Vaclavom Havlom v Pragi sporočil, da odstopa s položaja guvernerja.
Mubarakovi stranki kaže slabo
20. 10. 2000 00.00
Vladajoči egiptovski Narodnodemokratski stranki (NDP) predsednika Hosnija Mubaraka v prvem krogu parlamentarnih volitev, ki so v sredo potekale v Zgornjem Egiptu, delti Nila in v Kairu, ne kaže najbolje. Po preštetju glasov v prvih 26 provincah, kjer so v torek izvedli prvega od treh krogov volitev, naj bi si NDP uspela zagotoviti le 20 sedežev v 444-članskem parlamentu. Na volitvah pred štirimi leti je NDP dobila kar 97 odstotkov poslanskih mandatov.
Amandmaji k predlogu zaščitnega zakona
18. 10. 2000 00.00
Na včerajšnji skupni seji ustavne in šolske komisije italijanskega senata so ugotovili, da se desničarske stranke vložile okrog 1500 amandmajev k predlogu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga trenutno obravnava senat. Seja se bo nadaljevala danes zvečer, ko bo svoja stališča predstavil senator Giovanni Collino iz Stranke nacionalnega zavezništva.
Parlamentarne volitve v Sloveniji
15. 10. 2000 00.00
V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.
Zaščitni zakon v italijanskem senatu
08. 10. 2000 00.00
Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.
Za 88 poslanskih mest 1001 kandidat
29. 09. 2000 00.00
Na letošnjih volitvah poslancev DZ, ki bodo potekale 15. oktobra, se bo za glasove volivcev potegovalo 23 kandidatnih list, od tega 16 strankarskih list in sedem list, na katerih so neodvisni kandidati. Vseh kandidatov oz. kandidatk v osmih volilnih enotah (brez kandidatov za poslanski mesti, ki pripadata narodnostnima skupnostima) je 1001, s povprečno starostjo 42,2 leta, med kandidati pa je 23,5 odstotka žensk. Kar 46 je tistih občin, v katerih nima stalnega prebivališča noben kandidat oz. kandidatka. Med kandidati je tudi 41 županov, šest podžupanov, 70 poslancev, 12 ministrov ter osem državnih sekretarjev, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS.
Podpisan sporazum o koaliciji Slovenija
26. 09. 2000 00.00
Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim sta se vladna SDS in zunajparlamentarna NSi tudi formalnopravno zavezali, da bosta sodelovali za skupno zmago na letošnjih državnozborskih volitvah in v primeru zmage prevzeli odgovornost za vodenje države v prihodnjem mandatu. V sporazumu, ki sta ga sveta strank potrdila že 15. septembra, je poudarjeno, da bosta Janševa socialdemokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija delovali skupaj in usklajeno ne glede na volilne izide. Tudi morebitne nadaljnje politične povezave naj bi podpisnici sklepali samo skupaj in o teh povezavah odločali soglasno. Poleg vodstev obeh strank so se podpisa udeležili številni poslanski kandidati SDS in NSi. Po podpisu sporazuma je Janša poudaril, da je nastala koalicija, ki je zavezana vrednotam slovenske pomladi in prihodnosti. Po njegovih besedah bo koalicija Slovenija, katere cilj je relativna večina oz. zmaga na volitvah, "držala dano besedo". Zagotovila naj bi konec tranzicije in državo popeljala do polnopravnega članstva v EU in zvezi NATO. V zvezi s povolilnimi zavezništvi je prvak SDS dejal, da so ta "stvar usklajevanj po volitvah" in opozoril, da koalicija ne bo nikogaršnji "dodatek" pri sestavljanju vlade. Bajuk pa je poudaril, da mora v slovenskem političnem prostoru zavladati večja "verodostojnost". Po njegovem prepričanju bo nova koalicija prispevek tako k verodostojnosti politike kot tudi prispevek k demokraciji nasploh. Tudi prvak NSi je opozoril na "pomladanski izvor" sklenjenega zavezništva, ki ima jasno vizijo, kaj naša država potrebuje. Koalicija bo v predvolilnem času oblikovala vladni program za prihodnje mandatno obdobje, pripravila ekipo za njegovo izvajanje in usklajevala predvolilno delo. Vsaka podpisnica bo na volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, po volitvah pa bo koalicija oblikovala koordinacijo poslanskih skupin in predlagala skupnega kandidata za predsednika vlade.
Potekel rok za vložitev kandidatnih list
21. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.
Bajuk sprejel Nicolo Mancina
05. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je danes sprejel predsednika italijanskega senata Nicolo Mancina, ki je na uradnem obisku v Sloveniji, ter se mu zahvalil za dosedanje aktivnosti italijanske vlade in države pri sprejemanju zaščitnega zakona v italijanski poslanski zbornici.
Predstavniki obravnavali besedilo zaščitnega zakona
29. 07. 2000 14.31
Slovenski predstavniki v italijanski stranki Levih demokratov so včeraj zvečer na skupščini na Opčinah pri Trstu obravnavali besedilo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga je nedavno odobrila italijanska poslanska zbornica. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin je med drugim poudaril, da je odobritev zakona v poslanski zbornici pokazatelj izredne politične volje levosredinske koalicije v Italiji, ki pride do izraza le redko. Ta politična volja se je po Budinovih besedah v teh dneh pokazala tudi v senatu, kjer bodo zaščitni zakon obravnavali takoj po poletnih počitnicah. V prihodnjih tednih in mesecih bo po mnenju Budina potrebna stalna slovenska navzočnost, in sicer ne le v smislu pritiska na senatorje, temveč tudi primernega političnoargumentiranega prepričevalnega dela.
Pahor in Pavšič pri Mancinu
25. 07. 2000 19.54
Predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Sergij Pahor (Svet slovenskih organizacij) in Rudi Pavšič (Slovenska kulturno-gospodarska zveza), sta se danes sestala s predsednikom italijanskega senata Nicolo Mancinom. Zavzela sta se za čimprejšnjo obravnavo zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki ga mora potrditi tudi senat, potem ko ga je 12. julija že sprejela poslanska zbornica. Srečanja sta se udeležila tudi senatorja Mitja Volčič in Julvio Camerini.