poslanski
Napeto med volitvami na Haitiju
26. 11. 2000 00.00
Na Haitiju danes v zelo napetem ozračju potekajo predsedniške volitve. Po ocenah poznavalcev ima največ možnosti za zmago Jean-Bertrand Aristide, prvi haitijski predsednik, ki je bil pred desetimi leti izvoljen na svobodnih volitvah. Aristida so strmoglavili z državnim udarom leta 1991, oblast pa je ponovno prevzel po ameriškem vojaškem posredovanju leta 1994, ker pa ustava ne omogoča dveh zaporednih mandatov je dve leti zatem odstopil.
Odstopil guverner češke centralne banke
31. 10. 2000 00.00
Guverner češke centralne banke Josef Tosovsky je po pogovorih s češkim predsednikom Vaclavom Havlom v Pragi sporočil, da odstopa s položaja guvernerja.
Mubarakovi stranki kaže slabo
20. 10. 2000 00.00
Vladajoči egiptovski Narodnodemokratski stranki (NDP) predsednika Hosnija Mubaraka v prvem krogu parlamentarnih volitev, ki so v sredo potekale v Zgornjem Egiptu, delti Nila in v Kairu, ne kaže najbolje. Po preštetju glasov v prvih 26 provincah, kjer so v torek izvedli prvega od treh krogov volitev, naj bi si NDP uspela zagotoviti le 20 sedežev v 444-članskem parlamentu. Na volitvah pred štirimi leti je NDP dobila kar 97 odstotkov poslanskih mandatov.
Amandmaji k predlogu zaščitnega zakona
18. 10. 2000 00.00
Na včerajšnji skupni seji ustavne in šolske komisije italijanskega senata so ugotovili, da se desničarske stranke vložile okrog 1500 amandmajev k predlogu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga trenutno obravnava senat. Seja se bo nadaljevala danes zvečer, ko bo svoja stališča predstavil senator Giovanni Collino iz Stranke nacionalnega zavezništva.
Parlamentarne volitve v Sloveniji
15. 10. 2000 00.00
V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.
Zaščitni zakon v italijanskem senatu
08. 10. 2000 00.00
Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.
Za 88 poslanskih mest 1001 kandidat
29. 09. 2000 00.00
Na letošnjih volitvah poslancev DZ, ki bodo potekale 15. oktobra, se bo za glasove volivcev potegovalo 23 kandidatnih list, od tega 16 strankarskih list in sedem list, na katerih so neodvisni kandidati. Vseh kandidatov oz. kandidatk v osmih volilnih enotah (brez kandidatov za poslanski mesti, ki pripadata narodnostnima skupnostima) je 1001, s povprečno starostjo 42,2 leta, med kandidati pa je 23,5 odstotka žensk. Kar 46 je tistih občin, v katerih nima stalnega prebivališča noben kandidat oz. kandidatka. Med kandidati je tudi 41 županov, šest podžupanov, 70 poslancev, 12 ministrov ter osem državnih sekretarjev, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS.
Podpisan sporazum o koaliciji Slovenija
26. 09. 2000 00.00
Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim sta se vladna SDS in zunajparlamentarna NSi tudi formalnopravno zavezali, da bosta sodelovali za skupno zmago na letošnjih državnozborskih volitvah in v primeru zmage prevzeli odgovornost za vodenje države v prihodnjem mandatu. V sporazumu, ki sta ga sveta strank potrdila že 15. septembra, je poudarjeno, da bosta Janševa socialdemokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija delovali skupaj in usklajeno ne glede na volilne izide. Tudi morebitne nadaljnje politične povezave naj bi podpisnici sklepali samo skupaj in o teh povezavah odločali soglasno. Poleg vodstev obeh strank so se podpisa udeležili številni poslanski kandidati SDS in NSi. Po podpisu sporazuma je Janša poudaril, da je nastala koalicija, ki je zavezana vrednotam slovenske pomladi in prihodnosti. Po njegovih besedah bo koalicija Slovenija, katere cilj je relativna večina oz. zmaga na volitvah, "držala dano besedo". Zagotovila naj bi konec tranzicije in državo popeljala do polnopravnega članstva v EU in zvezi NATO. V zvezi s povolilnimi zavezništvi je prvak SDS dejal, da so ta "stvar usklajevanj po volitvah" in opozoril, da koalicija ne bo nikogaršnji "dodatek" pri sestavljanju vlade. Bajuk pa je poudaril, da mora v slovenskem političnem prostoru zavladati večja "verodostojnost". Po njegovem prepričanju bo nova koalicija prispevek tako k verodostojnosti politike kot tudi prispevek k demokraciji nasploh. Tudi prvak NSi je opozoril na "pomladanski izvor" sklenjenega zavezništva, ki ima jasno vizijo, kaj naša država potrebuje. Koalicija bo v predvolilnem času oblikovala vladni program za prihodnje mandatno obdobje, pripravila ekipo za njegovo izvajanje in usklajevala predvolilno delo. Vsaka podpisnica bo na volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, po volitvah pa bo koalicija oblikovala koordinacijo poslanskih skupin in predlagala skupnega kandidata za predsednika vlade.
Potekel rok za vložitev kandidatnih list
21. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.
Bajuk sprejel Nicolo Mancina
05. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je danes sprejel predsednika italijanskega senata Nicolo Mancina, ki je na uradnem obisku v Sloveniji, ter se mu zahvalil za dosedanje aktivnosti italijanske vlade in države pri sprejemanju zaščitnega zakona v italijanski poslanski zbornici.
Predstavniki obravnavali besedilo zaščitnega zakona
29. 07. 2000 14.31
Slovenski predstavniki v italijanski stranki Levih demokratov so včeraj zvečer na skupščini na Opčinah pri Trstu obravnavali besedilo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki ga je nedavno odobrila italijanska poslanska zbornica. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin je med drugim poudaril, da je odobritev zakona v poslanski zbornici pokazatelj izredne politične volje levosredinske koalicije v Italiji, ki pride do izraza le redko. Ta politična volja se je po Budinovih besedah v teh dneh pokazala tudi v senatu, kjer bodo zaščitni zakon obravnavali takoj po poletnih počitnicah. V prihodnjih tednih in mesecih bo po mnenju Budina potrebna stalna slovenska navzočnost, in sicer ne le v smislu pritiska na senatorje, temveč tudi primernega političnoargumentiranega prepričevalnega dela.
Pahor in Pavšič pri Mancinu
25. 07. 2000 19.54
Predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Sergij Pahor (Svet slovenskih organizacij) in Rudi Pavšič (Slovenska kulturno-gospodarska zveza), sta se danes sestala s predsednikom italijanskega senata Nicolo Mancinom. Zavzela sta se za čimprejšnjo obravnavo zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki ga mora potrditi tudi senat, potem ko ga je 12. julija že sprejela poslanska zbornica. Srečanja sta se udeležila tudi senatorja Mitja Volčič in Julvio Camerini.
LDS ne bo podprla referenduma
24. 07. 2000 20.15
Prvak LDS in nekdanji premier Janez Drnovšek je po današnji za javnost zaprti seji izvršnega odbora stranke, na kateri so njegovi člani poleg aktualnega političnega dogajanja obravnavali tudi priprave liberalne demokracije na državnozborske volitve, v izjavi za novinarje poudaril, da SDS verjetno predlaga izvedbo naknadnega potrditvenega referenduma predvsem zato, da ta ne bi uspel in da bi v državi še naprej imeli nejasno situacijo v zvezi z volilnim sistemom, po katerem naj bi volili na jesenskih volitvah. Poslanski klub LDS zato naj ne bi podprl pobude za izvedbo referenduma.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.
Kučan bo ponovil poziv za kandidate
18. 07. 2000 19.35
Predsednik repubike Milan Kučan se je z vodji poslanskih skupin ter poslancema narodnosti posvetoval o možnih kandidatih za prosto mesto sodnika ustavnega sodišča, za člana sveta Banke Slovenije in za varuha človekovih pravic. Kot so po posvetovanjih sporočili iz predsednikovega kabineta, se je odločil, da bo ponovil javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic. O tem, ali bo ponovil tudi javni poziv za zbiranje predlogov za sodnika ustavnega sodišča, se bo odločil v kratkem, državnemu zboru pa bo poslal predlog, naj za člana v 11članskem svetu BS ponovno imenuje Dušana Zbašnika, ki mu je že marca potekel šestletni mandat.
LDS zahteva zamenjavo Dobrajčeve
18. 07. 2000 18.18
Poslanski klub LDS je 'zaradi pomembnosti primera', kot so zapisali v sporočilu za javnost, zahtevo za zamenjavo predsednice komisije za nadzor nad delom varnostno-obveščevalnih služb neodvisne poslanke Polonce Dobrajc naslovil na predsednika državnega zbora, na komisijo DZ za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in na slovensko javnost.
ZLSD o Verheugenovem obisku
17. 07. 2000 20.41
Prvak ZLSD Borut Pahor je na današnji novinarski konferenci med drugim opozoril tudi na pomen tokratnega obiska evropskega komisarja za širitev Günterja Verheugena v Sloveniji pred jesensko obravnavo poročil o pripravljenosti držav kandidatk za vstop v EU. Podpredsednik stranke Aurelio Juri pa je poudaril pomen sprejetja zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji minuli teden v italijanski poslanski zbornici.
Zgodovinski teden za manjšino v Italiji
16. 07. 2000 13.46
Komentator tržaškega časnika Primorski dnevnik Bojan Brezigar v današnji izdaji piše, da bo iztekajoči se teden zagotovo ostal zapisan v zgodovini Slovencev v Italiji. Opozarja, da se je ozračje spremenilo in da je bila politika sodelovanja med državama učinkovita; to med drugim dokazuje dejstvo, da po sprejemu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici ni prišlo do protestov, v preteklosti že večkrat poznanih.
Kučan danes pri Ciampiju
14. 07. 2000 19.09
Slovenski predsednik Milan Kučan je danes na enodnevnem delovnem obisku v Rimu, kjer se bo sestal z gostiteljem, italijanskim kolegom Carlom Azegliom Ciampijem, premierom Giulianom Amatom in vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Angelom Sodanom. Predsednika na obisku spremljajo zunanji minister Lojze Peterle, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, predstavnik italijanske narodne skupnosti v DZ Roberto Battelli in slovenski veleposlanik v Italiji Peter Bekeš.
Obletnica požiga Narodnega doma
14. 07. 2000 12.30
V Trstu je bila včeraj proslava ob 80. obletnici požiga Narodnega doma - družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega središče Slovencev in drugih Slovanov v Trstu. Proslavo sta priredili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO). Množici navzočih, med katerimi sta bila tudi generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Šturm-Kocjan in tržaški podžupan Roberto Damiani, sta spregovorila predsednika obeh organizacij, Rudi Pavšič in Sergij Pahor.
Odzivi na zaščitni zakon
13. 07. 2000 12.29
Rudi Pavšič in Sergij Pahor, predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, sta se pozitivno odzvala na sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici.
Nadaljevanje razprave o zaščitnem zakonu
05. 07. 2000 16.44
V italijanski poslanski zbornici se nadaljuje razprava o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino. Poslanci so najprej obravnavali pripombe k 16. členu, ki govori o financiranju manjšinskih organizacij in dejavnosti.
Mesić prispel v Italijo
04. 07. 2000 14.11
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes prispel na dvodnevni obisk v Vatikan in Italijo. Po sprejemu pri papežu se bo Mesič v predsedniški palači srečal z italijanskim kolegom Carlom Azegliom Ciampijem, popoldne pa bo predaval na Ekonomski in menedžerski univezi v Rimu ter sprejel predstavnike Hrvatov, ki živijo v Italiji.
Mogetova komisija nadaljuje z delom
29. 06. 2000 19.16
Potem ko je DZ v okviru zaprtega dela izrednega zasedanja sprejel vmesno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje morebitno vpletenost in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica, je predsednik te komisije Rudi Moge (LDS) izrazil zadovoljstvo, da se je ''enoletno delo te komisije obrestovalo s tem, da se je vmesno poročilo na DZ obravnavalo in da nanj ni bilo bistvenih pripomb ter da je DZ sprejel to, kar je komisija predlagala''.
DZ prekinil izredno sejo
28. 06. 2000 20.11
DZ je prekinil izredno zasedanje, ki je ves dan potekalo za zaprtimi vrati, saj so poslanke in poslanci obravnavali dva strogo zaupna dokumenta. V dopoldanskem delu so tako sprejeli poročilo preiskovalne komisije, ki je obravnavala t.i. vohunsko afero pri Zavrču, popoldan pa so obravnavali vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki se ukvarja z vpletenostjo in odgovornostjo nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica. Ker razprave niso sklenili, jo bodo nadaljevali še jutri. Pred prekinitvijo zasedanja so opozicijski poslanci sejo protestno zapustili, saj so nekateri razpravljavci iz pozicijskih strank nastopali zelo žaljivo do njih.
Novi poslanci v DZ
13. 06. 2000 19.36
Z imenovanjem Bajukove vlade so trije novi ministri Lojze Peterle, Jože Zagožen in Janez Janša zapustili poslanske vrste. Njihove poslanske sedeže naj bi zasedli Vida Čadonič Špelič, Janez Cimperman in Irena Virant. Odločitev, ali sprejmejo mesto v državnem zboru, morajo sporočiti do petka. Danes pa je mandatno imunitetna komisija stalni poslanski mandat podelila Richardu Beuermanu iz LDS.
DZ nadaljuje redno zasedanje
13. 06. 2000 19.08
DZ nadaljuje redno zasedanje, na katerem so poslanci ob težavah z zagotavljanjem sklepčnosti doslej volili in imenovali ter začeli hitri postopek pri sprejemanju zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Na področju kadrovskih zadev je parlamentarna večina zavrnila predlog za imenovanje novega 15članskega upravnega odbora Prešernovega sklada in v trajno sodniško funkcijo izvolila okrajnega sodnika iz Novega mesta Romana Pulka. V uvodnem delu zasedanja je DZ potrdil stalni poslanski mandat Richardu Beuermannu (LDS), dosedanjemu nadomestnemu poslancu bivšega ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja, ki se je po nedavni zamenjavi vlade odpovedal nadaljevanju poslanske funkcije.
Menjave v državnem zboru
12. 06. 2000 18.42
Republiška volilna komisija (RVK) je po nedavni zamenjavi vlade državnemu zboru posredovala podatke o tem, da po odhodu novega obrambnega ministra Janeza Janše (SDS) iz parlamentarnih klopi pravica do opravljanja poslanske funkcije pripada Ireni Virant iz Ljubljane, po odpovedi nadaljevanju poslanskega mandata pa bo bivšega ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja v poslanskih vrstah liberalne demokracije nasledil njegov dosedanji nadomestni poslanec Richard Beuermann z Vrhnike.
Podobnik se je zahvalil Violanteju
05. 06. 2000 17.52
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je predsedniku italijanske poslanske zbornice Lucianu Violanteju pisno zahvalil za nedavne pozdrave z obiska v Vidmu ter ob tem izrazil upanje in pričakovanje, da bo ob jutrišnjem določanju zakonskih prioritet za obravnavo v poslanski zbornici vključen tudi globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, so sporočili iz kabineta predsednika DZ.
ZLSD predlaga sklic kolegija predsednika DZ
01. 06. 2000 11.37
Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je predsedniku DZ Janezu Podobniku danes poslal pobudo za sklic seje kolegija predsednika DZ. Po Potrčevem mnenju je namreč predsednik državnega zbora v včerajšnjem odgovoru vrhovnemu sodišču v zvezi z izdajo začasne odredbe in podaljšanjem roka za vlaganje liste kandidatov za ministre prekoračil svoja pooblastila in deloval v nasprotju s poslovnikom DZ.