posledic

Predsednik ruske centralne banke ponudil odstop
07. 09. 1998 13.00
Predsednik ruske centralne banke Sergej Dubinin je danes v pismu predsedniku Borisu Jelcinu ponudil svoj odstop, poroča agencija Interfax. Dubinin je bil v zadnjih dneh tarča številnih kritik s strani dume, združenja bank, kritičen do njegovega dela pa je bil tudi začasni premier Viktor Černomirdin.

Darka Zupana odpeljali k sodniku za prekrške
31. 08. 1998 11.06
Darka Zupana, ki je ta konec tedna pred poslopjem vlade ponovno začel gladovno stavkati, so policisti zjutraj odpeljali na policijsko postajo Center, nato pa ga bodo zaradi kršitve javnega reda in miru predali sodniku za prekrške, je STA izvedela na Upravi za notranje zadeve Ljubljana.

Rusija kljub vsemu ugodna za Gorenjski tisk
25. 08. 1998 14.11
V družbi Gorenjski tisk so v prvem letošnjem polletju povečali prodajo za desetino na približno dvajset milijonov nemških mark, pri čemer pa je celotni dobiček znašal 116 milijonov tolarjev, je za STA dejala generalna direktorica tega podjetja Kristina Kobal.

Nadzorni svet Nafte Lendava o sanacijskem programu
19. 08. 1998 13.46
Nadzorni svet Nafte Lendava, ki mu predseduje Dagmar Šuster, bo predvidoma v torek, 25. avgusta, razpravljal o sanacijskem programu lendavske Nafte. Kot je znano, se je uprava lendavske družbe zaradi spremembe stališč njenih lastnikov o konceptu celovite sanacije in razvoja rafinerije odločila izdelati sanacijski program. Ta naj bi vseboval podlage za nove strategije razvoja, Nafta Lendava pa poleg tega pripravlja tudi izhodiščne teze novega zakona o sanaciji družbe. Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti menijo, da je treba še pred zaključkom remonta v rafineriji oziroma še ta mesec poiskati kratkoročno rešitev. Sami predlagajo še vsaj polletno ohranjanje obstoječega stanja, še posebej v luči ublažitve socialnih posledic zaprtja rafinerije.

Spomini ob 53. obletnici uničenja mesta s prvo vodikovo bombo
09. 08. 1998 09.33
V japonskem mestu Nagaski so se danes z minuto molka in molitvijo spomnili 53. obletnice uničenja mesta s prvo vodikovo bombo. Ta je mesto razdejala tri dni po tem, ko je na mesto Hirošima padla atomska bomba. V eksploziji, ki je mesto prizadela 9. avgusta 1945 ob 11.02, je umrlo 74.000 ljudi, na tisoče jih je bilo ranjenih. Župan mesta Ičo Ito je na seznam žrtev bombe letos dodal še 3186 novih imen, tako da je zaradi eksplozije in njenih posledic do danes umrlo skupno 118.555 ljudi. V seznam ni vštetih kakih 10.000 Korejcev, ki so v času nesreče delali v tem pristaniškem mestu. Župan je obenem obsodil jedrske poskuse, ki sta jih maja izvedla Indija in Pakistan.

Nenavadna nesreča ''zlatih'' francoskih nogometašev
23. 07. 1998 08.04
Četverica francoskih nogometnih reprezentantov je med počitnicami na francoski obali doživela nenavadno nesrečo, ki pa se je za kapetana reprezentance Didierja Deschampsa, Marcela Desaillyja, Christopha Dugarryja in Alaina Boghossiana končala brez posledic. Omenjeni nogometaši so se v pristanišču pred Cannesom med vožnjo s hitrim gliserjem, ki ga je upravljal poklicni voznik, zaleteli v manjši ribiški čoln. Gliser je čoln dobesedno prepolovil, ribič na njem pa je odletel v vodo. Iz morja so ga nepoškodovanega, le precej prestrašenega, potegnili nogometaši. Krajevna policija je vse vpletene v nesrečo že zaslišala.

Uhajanje plina amoniaka iz hladilnice podjetja Delmar v Izoli brez hujših posledic
22. 07. 1998 11.40
Zaradi okvare v hladilnici obrata Riba podjetja Delmar d.o.o. v Izoli je včeraj zvečer nekaj pred 23. uro v ozračje izhlapela neugotovljena količina plina amoniaka, kar je med prebivalci in obiskovalci Izole povzročilo preplah, saj je amoniak v zraku ob močnem vonju deloval na oči in grlo mimoidočih. Kot so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje, ni nihče zaprosil za zdravniško pomoč, o dogodku pa so bile obveščene vse pristojne službe.

Kitajska ne bo devalvirala juana
20. 07. 1998 08.55
Kitajska navkljub vplivu, ki bi ga utegnil imeti padec japonskega jena na kitajsko gospodarstvo v drugem semestru letos, ne bo devalvirala svoje denarne enote - juana. Časnik China Daily v angleškem jeziku navaja, da bo Kitajska težko dosegla načrtovano 10-odstotno povečanje izvoza v letu 1998. Po ocenah časnika bi se morala Kitajska bolj posvetiti vlaganjem v infrastrukturo in razvoju trga z nepremičninami, da bi tako ohranila letošnjo letno rast v višini 8 odstotkov BDP. Kitajski izvoz se je zaradi posledic azijske krize v prvem šestmesečju letos povečal le za 7,6 odstotka, v enakem obdobju lani pa za 26,2 odstotka.

Stavka več desettisoč delavcev v Južni Koreji
14. 07. 1998 15.00
Več desettisoč delavcev v avtomobilski in ladjedelniški industriji ter ostali delavci v kovinski industriji so se danes udeležili stavke po vsej Južni Koreji, s katero izražajo nasprotovanje naraščajočemu številu odpustov.

Zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic plazov in odpravo posledic pozebe, suše in neurja v letu 1997
06. 07. 1998 13.30
Te dni je stopil v veljavo zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic plazenja tal in odpravo posledic pozebe, suše in neurja v letu 1997, ki ga je državni zbor sprejel minuli mesec. Zakon določa način zagotovitve in uporabe sredstev za sanacijo škode, povzročene s plazenjem tal, in sanacijo škode, povzročene s pozebo, sušo in neurjem s točo in poplavo, v preteklem letu. Skupni obseg sredstev, s katerim se zagotavlja omenjena pomoč, znaša 1,3 milijarde tolarjev.

Grčija je ponudila pomoč
29. 06. 1998 11.19
Grški ministrstvi za zunanje in notranje zadeve sta turški vladi ponudili pomoč pri odpravljanju posledic potresa, ki je v soboto prizadel jug Turčije. Po zadnjih podatkih je v potresu, ki je imel moč 6,3 stopnje po Richterju, umrlo 112 ljudi, več kot 1500 pa je ranjenih. 26 ur po potresu so ponoči iz ruševin neke zgradbe izkopali 11-letnega dečka. Deček ima le lažje poškodovano ramo.

Tiskovna konferenca slovenskega Microsofta
26. 06. 1998 14.25
Direktor slovenskega Microsofta g. Aaron Marko je na tiskovni konferenci predstavil novi Microsoftov operacijski sistem Windows 98, ki je uradno po vsem svetu izšel včeraj. Ob tej priložnosti je g. Marko predstavil tudi poslovanje slovenskega Microsofta za fiskalno leto 1998, novinarje pa je seznanil tudi z nekaterimi aktualnimi dogodki, med njimi s pomembno Microsoftovo zmago v pravdi proti ameriškim oblastem, dobljeno sodno poravnavo za Microsoft v Sloveniji in Microsoftovo dobrodelno akcijo v Posočju. Slednja je nadomestila Microsoftove reklamne dejavnosti ob izidu Windows 98.

Microsoftovo darilo Posočju
24. 06. 1998 14.01
Danes zvečer bo Aaron Marko predal ček v vrednosti 4.000.000 SIT bovškemu županu za odpravo posledic potresa v Posočju.

Italijani na severu glasovali za avtonomijo, na jugu pa proti mafiji
25. 05. 1998 15.31
Italijani so na nedeljskih lokalnih volitvah volili po pričakovanjih - na severu so podprli stranke, ki zahtevajo večjo avtonomijo, na Siciliji pa so imele največ uspeha desnosredinske stranke. Približno deset milijonov volilnih upravičencev je namreč v nedeljo volilo 519 županov ter 12 predsednikov pokrajin. Dokončne izide volitev naj bi objavili danes zvečer. Te volitve naj ne bi imele večjih posledic za levosredinsko vlado Romana Prodija.

Unesco prispeval 40.000 ameriških dolarjev za pomoč prizadetim v Posočju
18. 05. 1998 15.28
Pomočnik generalnega direktorja Unesca Daniel Janicot je danes v Parizu slovenskemu veleposlaniku Jožefu Kuniču predal pismo in ček v znesku 40.000 ameriških dolarjev (6.640.000 tolarjev) kot pomoč Unesca za odpravo posledic potresa v Posočju, so sporočili iz ministrstva za kulturo.

Fasslabend: Vojna na Kosovu se je realistično že pričela
12. 05. 1998 15.35
Avstrijski obrambni minister Werner Fasslabend je ob robu zasedanja Zahodnoevropske unije (WEU) na Rodosu podal drastično oceno kosovskega konflikta in posledic, ki po njegovem mnenju grozijo Avstriji.

Komisija za popis škode in določitev višine sredstev za sanacijo poškodovanih objektov v Zgornjem Posočju končuje delo
04. 05. 1998 16.36
Komisija za popis škode in določitev višine sredstev za sanacijo poškodovanih objektov v teh dneh končuje svoje delo v Zgornjem Posočju. Pet komisij še popisuje škodo v občini Tolmin, prav toliko pa jih končuje končna poročila za občini Bovec in Kobarid, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Obeležili 12. obletnico černobilske nesreče
27. 04. 1998 10.07
S svečanostmi in shodi so v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji obeležili 12. obletnico najhujše jedrske nesreče, nesreče v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil.

Ameriški senat o Natu prihodnji teden
25. 04. 1998 09.40
Ameriški senat se bo prihodnji teden odločal o širitvi zveze Nato na Poljsko, Madžarsko in Češko. Za sprejem novih članic je potrebno zbrati dve tretjini glasov senatorjev, kar pomeni 67 glasov za. Poznavalci menijo, da bo sprejem novih članic potrjen kljub ofenzivi nasprotnikov širitve v zadnjih dneh.

Predstavniki obrambnega ministrstva, Uprave za zaščito in reševanje in CZ na potresnem območju
20. 04. 1998 08.31
Državna sekretarka na ministrstvu za obrambo Marija Ribič si je včeraj skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Bojanom Ušeničnikom in poveljnikom Civilne zaščite Miranom Bogatajem ogledala prizorišče potresa na bovškem in kobariškem območju, so sporočili iz ministrstva za obrambo. Ogledali so si vasi Lepena, Kal-Koritnica, Mala vas, Drežnica, Drežniške Ravne in Magozd. Pogovarjali so se tudi z županoma Tolmina in Kobarida, Robertom Trampužem in Pavlom Gregorčičem.

Parlament podprl razvojno komponento v programu onove ob potresu nastale škode
17. 04. 1998 16.01
Parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje se je seznanil z dosedanjimi ukrepi za ublažitev posledic nedavnega potresa v zahodni Sloveniji ter pri tem ocenil, da je bila pomoč tako na državni kot lokalni ravni pravočasna in organizirana. V zvezi s pojasnili ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja o pripravi interventnega zakona za sanacijo in obnovo prizadetih območij je parlamentarni odbor izrazil pričakovanje, da bo vlada z nadaljnjimi ukrepi in omenjenim zakonom omogočila čimprejšnjo obnovo prizadetih območij ter ob tem zagotovila ustrezno finančno in strokovno pomoč prizadetim občinam. Poslanci so podprli vladno usmeritev, po kateri bo program obnove vseboval tudi razvojno komponento, pri čemer naj bi v največji možni meri upošteval ohranitev urbanistične in kulturne istovetnosti v posameznih krajih.

Pomoč žrtvam potresa
16. 04. 1998 16.31
Mestna občina Ljubljana je včeraj v občino Bovec poslala 15 večjih peči ter gorivo zanje. Kot so sporočili iz kabineta županje, je županja Vika Potočnik iz naslova tekočih proračunskih rezerv bovški občini namenila tudi milijon tolarjev, kar je najvišji znesek, ki ga po statutu MOL lahko odobri.

Vlada namenila 70 milijonov tolarjev za takojšnjo pomoč prizadetim potresnim območjem
15. 04. 1998 07.45
Slovenska vlada se je včeraj seznanila s posledicami potresa, ki je 12. aprila prizadel severozahodno Slovenijo in sprejela ukrepe za pomoč prizadetim prebivalcem.

Peterle obiskal v potresu prizadete kraje
14. 04. 1998 08.00
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je včeraj obiskal kraje, ki jih je huje prizadel potres. Ogledal si je prizadeta območja v občinah Tolmin, Bovec, Kobarid in Bohinj, kjer se je tudi pobliže seznanil s trenutnim stanjem, škodo, ki je nastala in odpravljanjem posledic potresa.

Dejavnosti ministrstva za okolje in prostor po potresu v Posočju
13. 04. 1998 11.58
V Ljubljani se je danes sestal kolegij ministra za okolje in prostor in sprejel prve operativne naloge za pripravo sanacije posledic nedeljskega potresa v Zgornjem Posočju. Kot so sporočili z ministrstva, sta se na bovško-kobariško območje danes odpravila minister za okolje in prostor Pavel Gantar in državni sekretar Marko Slokar, v Bohinj pa državna sekretarja Dušan Blaganje in Franci Steinman. Namen ogledov je podrobna seznanitev s posledicami potresa in prvi dogovori v zvezi s sanacijo posledic na komunalni infrastrukturi in stanovanjskih ter drugih poslopjih. Ministrstvo že pripravlja nujno potrebne ukrepe, že danes pa je zanesljivo, da bo za zagotavljanje državne pomoči pri sanaciji potrebno sprejeti poseben zakon po hitrem postopku. Sanacija bo zajela komunalno infrastrukturo, plazenje tal, prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo, zgradbe fizičnih in pravnih oseb in druge škode. Sredstva se zagotavljajo iz stalne proračunske rezerve, ki po predložitvi interventnega zakona o odpravi posledic ujm in suše v letu 1997 znaša še 650 milijonov tolarjev. Zato bo po vsej verjetnosti potrebno zagotoviti še dodatna sredstva, je zapisala Manca Šetina Miklič iz informativne službe ministrstva za okolje in prostor.

Veter pihal s hitrostjo 420 kilometrov na uro
12. 04. 1998 11.13
Tornadi, ki so pretekli teden divjali po jugu ZDA, so zahtevali okrog 44 življenj in uničili okrog 2.000 domov. V soboto so se začele prve pogrebne slovesnosti. Najhuje prizadeto je bilo okrožje Jefferson v Alabami, kjer je divjal tornado s hitrostjo 420 kilometrov na uro. Strokovnjaki označujejo tak tornado z oznako F-5, kar je največ po sprejetih jakostnih lestvicah. Strokovnjaki pravijo, da na vsakih tisoč tornadov v ZDA pride le eden z oznako F-5. Njegove posledice so podobne letalskemu bombardiranju. Veter dobesedno trga hiše iz temeljev, dviga do 20 metrov v zrak in jih trešči na tla. Hiše v ZDA so povečini lesene, zaradi česar so še posebej občutljive na divjanje tornadov. Zanesljivega načina za pravočasno opozarjanje pred tornadi za zdaj še ni. Oblasti prebivalcem lahko le priporočijo, da se ob prvih znakih skrijejo v kleti in upajo, da ne bo prišlo do najhujšega. Prizadeta območja je obiskal podpredsednik ZDA Al Gore, ki je obljubil hitro in učinkovito pomoč države pri odpravljanju posledic. Al Gore si je posledice divjanja tornada v Alabami ogledal tudi iz helikopterja in dejal, da kaj takega še ni videl v življenju. Na mestih, kjer so nekoč stale hiše, so ostali le temelji, drevesa so polomljena, od avtomobilov pa so ostali le kupi pločevine. Kljub grozljivim prizorom pa ljudje ostajajo trmasti in so odločeni zgraditi hiše na istih mestih, kjer so zdaj le ruševine.

V Švici davek na vino?
11. 04. 1998 10.38
V Švici razmišljajo, da bi prvič po letu 1937 uvedli davek na vino. Predlog o uvedbi davka na vino je podprla komisija za zdravstvo nacionalnega sveta in če si bo zakonski osnutek zagotovil podporo tudi v ostalih pristojnih telesih, bodo morali Švicarji v prihodnje plačevati od deset rapov do enega franka na liter žlahtne kapljice. Na predlog so se ostro odzvali vinogradniki. Prihodke od "vinskega davka" - za sprejem bi bilo potrebno celo spremeniti ustavo - naj bi po predlogu komisije namenili izključno za zmanjševanje socialnih posledic alkoholizma. Oblasti v Švici ocenjujejo, da omenjeni stroški znašajo več kot 3,5 milijarde mark letno. V Švici sicer že poznajo davek na pivo in žgane pijače.

Kar 600.000 žensk na leto umre ob porodu
07. 04. 1998 09.22
Letošnji svetovni dan zdravja, ki velja od ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) 7. aprila leta 1948, bo posvečen predvsem zmanjšanju števila smrtnih primerov žensk ob rojevanju otrok. Vsak dan zaradi rojstva otroka in s tem povezanimi težavami umre okrog 1.600 žensk po svetu. To pomeni, da jih na leto umre skoraj 600.000. Poleg tega vsako leto najmanj 50 milijonov žensk trpi zaradi posledic komplikacij med nosečnostjo ali porodom, kar ima trajne posledice na kasnejše življenje.

Evropska komisija prižgala zeleno luč za združitev hotelirskih družb
26. 03. 1998 09.53
Evropska komisija je prižgala zeleno luč za poslovno operacijo, vredno 1,4 milijarde dolarjev, s katero bo britanska družba Bass, ki upravlja s hotelsko verigo Holiday Inn, pod svojo upravo pridobila tudi hotele Intercontinental in Forum. Evropska komisija je po preiskavi primera sklenila, da združitev ne bo imela negativnih posledic na konkurenco na skupnem unijinem trgu. Družba Bass bo s prevzemom pridobila 40 hotelov na ozemlju Evropske unije.

Hrvaški sabor zavrnil razpravo o lustracijskem zakonu
18. 03. 1998 16.12
Predstavniki hrvaškega sabora na dnevni red današnjega zasedanja niso uvrstili predloga zakona o "odpravi posledic totalitarnega komunističnega režima". Predlagatelji zakona so poslanci Hrvaške stranke prava (HSP), ki v hrvaški medijih že nekaj mesecev pojasnjujejo razloge, za sprejem t.i. lustracijskega zakona. Kot predvideva predlog, naj bi vsem tistim, ki so v nekdanjem režimu deleli za UDBO, KOS, OZNO, predsednikom sodišč, slušateljem v političnih šolah ter pomembnim urednikom in novinarjem za deset let prepovedali opravljati javne funkcije v državi. Kot je danes pred saborom povedal predsednik HSP ante Đapić, so omenjeni zakon sprejeli v številnih državah, ki so članice zveze NATO in tako poskušal zavrniti obtožbe, da želi njegova stranka z zakonom začeti "lov na čarovnice".