posojil
Pomoč Nove KBM prizadetim ob potresu
16. 04. 1998 12.05
Uprava Nove KBM se je na svoji včerajšnji seji odločila, da bo za sanacijo ob potresu poškodovanih infrastrukturnih objektov v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namenila 20 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Belgija prodala zlato za plačilo dolgov
05. 04. 1998 12.12
Belgija bo prihodek od nedavne prodaje zlata iz svojih rezerv porabila za odplačilo tujih posojil, ki jih mora letos plačati. Skupni zunanji dolg Belgije znaša približno 263 milijard dolarjev.
Češka vlada se bo morala zadolžiti
30. 03. 1998 12.32
Češka vlada se bo morala v prihodnjih nekaj letih v državi in tujini najverjetneje zadolžiti za približno 110 milijard kron, da bi pokrila izgube v državnih družbah in institucijah za sanacijo bank, je napovedal češki finančni minister Ivan Filip. Minister bo ta teden vladi predstavil analizo, po podatkih katere so pokrite in nepokrite izgube, ki izvirajo iz neizplačanih terjatev v procesu transformacije, ob koncu minulega leta dosegle 170 milijard kron. Ker je pričakovati, da bo del teh terjatev kljub temu ostal neporavnan, bo vladi ostalo 107,6 milijarde kron primanjkljaja, zatrjuje minister Filip, ki priporoča, da bi ta primanjkljaj preoblikovali v standardni državni dolg v obliki obveznic in posojil. Glavnina omenjenih izgub je bila ustvarjena v dveh institucijah za sanacijo domačih bank ter državni banki. Izdajanje državnih obveznic in tuja posojila pa bi znatno povečala skupno zadolženost države. Vendar pa minister Filip meni, da večja stopnja zadolženosti ne bo ogrozila finančnega položaja ali kreditnega ratinga države, saj ne gre za problem, ki bi bil češki vladi neznan.
V NKBM lani skoraj 2,2 milijardi tolarjev dobička
24. 03. 1998 18.08
V Novi Kreditni banki Maribor so v lanskem letu ustvarili blizu 2,2 milijardi tolarjev čistega dobička. Ta rezultat je delno tudi posledica dejstva, da je banka znižala lastne stroške poslovanja s 3,1 na 2,9 odstotka. S tem se po besedah predsednika uprave dr. Jožeta Glogovška v banki uspešno pripravljajo na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kot so še poudarili na novinarski konferenci, bilanca stanja za lansko leto kaže, da so se tolarska sredstva nominalno povečala za 32,4 odstotka, devizna pa za 0,7 odstotka. Sredstva gospodarstva so se nominalno povečala za 7,7 milijarde tolarjev oz. za 23,5 odstotka, naložbe v gospodarstvo pa kar za 38,4 odstotka. Sredstva prebivalstva so se nominalno povečala za 18,7 milijarde tolarjev oz. za 20,4 odstotka, obseg posojil občanom pa je porasel za 17,2 odstotka. Nova Kreditna banka Maribor je uspešno poslovala tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Zadnji dan februarja je bilančna vsota banke znašala nekaj prek 242 milijard tolarjev.
Kenijske oblasti zaprle univerzo v Nairobiju
23. 03. 1998 07.18
Kenijske oblasti so po enodnevnih spopadih med policisti in študenti zaprle univerzo v Nairobiju. Študentom je naročeno, da morajo izprazniti študentsko naselje, potem ko so začeli protestirati zaradi pomanjšanja posojil za izobraževanje. Če študentje ne bodo zapustili univerze, bodo posledice očitne, je dejal eden izmed univerzitetnih uradnikov. Kenijska policija je streljala na študente in tudi izpustila solzivec, da bi jih razpršila. Študentje so odgovorili s kamenjanjem in zažiganjem avtomobilov. V spopadih sta bila ranjena vsaj dva policista in nekaj mimoidočih, več informacij o morebitnih žrtvah pa zaenkrat ni bilo dosegljivih.
Hrvaška je za pospešitev malega gospodarstva namenila 70 milijonov kun
22. 03. 1998 09.17
Hrvaška vlada je za pospešitev razvoja malih in srednjih podjetij v letošnjem proračunu namenila 70 milijonov kun, ki se bodo razdelile med hrvaške občine in enote lokalne samouprave. Do sedaj je hrvaška vlada za omenjena sredstva razpisala 14 razpisov, od predvidenih 700 posojil pa jih je bilo odobrenih že 527. Omenjeni ukrep naj bi znižal stopnjo brezposelnosti ter omogočil zaposlitev 2100 do 3500 osebam.
Svetovna banka zaskrbljena nad položajem v Indoneziji
11. 03. 1998 08.27
Svetovna banka je zelo zaskrbljena nad položajem v Indoneziji, kjer so preložili odplačilo nekaterih posojil, odobrenih v tako imenovanem paketu pomoči Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Do odplačila prvega dela dolga v višini treh milijard ameriških dolarjev naj bi prišlo sredi tega meseca, vendar pa so ga prestavili do aprila. Glavno težavo pri uspešnem izvajanju reform predstavlja po mnenju predstavnikov Svetovne banke pomanjkanje zaupanja v indonezijski finančni sistem.
Svetovna banka preložila izplačilo posojil Indoneziji
10. 03. 1998 16.25
Svetovna banka bo do nadaljnjega preložila izplačilo posojil Indoneziji, je danes v Tokiu povedal podpredsednik Svetovne banke Mark Malloch. Malloch je odločitev utemeljil s tem, da so posojila Svetovne banke sestavni del paketa pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF). IMF je na mesec april preložil izplačilo obroka pričakovanega posojila v višini tri milijarde dolarjev, ki naj bi ga Indoneziji izplačali 15. marca.
Stanovanjski sklad že sprejema vloge za posojila
02. 03. 1998 16.26
Stanovanjski sklad RS je z današnjim dnem začel sprejemati vloge na 22. razpis ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil, ki so tokrat namenjena gradnji individualnih stanovanjskih hiš za družine z najmanj enim otrokom, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje.
Hrvaški zunanji dolg znaša 5,96 milijarde ameriških dolarjev
22. 02. 1998 10.38
Zunanji dolg Hrvaške je konec lanskega novembra dosegel 5,96 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 55,3 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni, so ugotovili v hrvaški osrednji banki. Na sam dolg od tega odpade 5,91 milijarde dolarjev, pri čemer so obveznosti po srednjeročnih in dolgoročnih posojilih porasle na 5,49 milijarde dolarjev, obveznosti kratkoročnih posojil pa so znašale 429 milijona dolarjev. Napaka zaradi časovnega premika pri registraciji odplačila obresti je znašala 45,4 milijona dolarjev.
Stanovanjski sklad razpisal za 3,5 milijarde tolarjev novih posojil
11. 02. 1998 11.55
Upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je na torkovi seji sprejel sklep o dveh novih razpisih dolgoročnih stanovanjskih posojil v skupni višini 3,5 milijarde tolarjev. Realna obrestna mera bo pri obeh razpisih znašala 2,75 odstotka letno, odplačilna doba pa bo pri razpisu za neprofitne stanovanjske organizacije trajala največ 25 let, pri razpisu za individualno gradnjo pa največ 10 let.
Najbolj donosna privatizacija Austria Tabaka
09. 02. 1998 09.13
Avstrijski državni holding OeIAG je s privatizacijo državnih podjetij lani zaslužil 6,3 milijarde šilingov, je poročal Tanjug, ki se sklicuje na agencijo Reuters. Največ, 5,5 milijarde šilingov, so zaslužili s prodajo 44 odstotkov delnic tobačne tovarne Austria Tabak, medtem ko so za monopolista v pridobivanju soli Salinen iztržili 800 milijonov šilingov. Polovico prihodka od privatizacije je združenje OeIAG porabilo za odplačilo dolgov in posojil, drugo polovico pa je namenilo za servisiranje dolgov v letošnjem in prihodnjem letu. Avstrijski državni holding namerava letos prodati Državno tiskarno in avkcijsko hišo Doroteum. OeIAG je ohranil tudi levji delež lastništva v naftno-plinski korporaciji OMV, združenju za tehnološki inženiring Technologie, železarni Stahl in podjetjih Boehler Uddeholm in Austria Tabak. Ne ve pa se še, kdaj bodo na omenjeni holding prenesli delež države pri dunajskem mednarodnem letališču in regionalnih letališčih.
Letos posojila EIB v vrednosti 25 milijard ekujev
07. 02. 1998 09.26
Evropska investicijska banka (EIB) je napovedala, da bo letos za posojila namenila približno 25 milijard ekujev, kar je za skoraj dve milijardi več kot lani. Predsednik banke Brian Unwin je povedal, da bo večina teh posojil v evrih ali valutah, ki se bodo z uveljavitvijo Evropske gospodarske in denarne unije 1. januarja prihodnje leto konvertirale v evro.
Mobitelu posojilo v vrednosti več kot 150 milijonov mark
05. 02. 1998 16.36
Predstavniki Evropske investicijske banke (EIB), konzorcija tujih bank pod vodstvom banke Sumitomo, konzorcija domačih bank na čelu z Novo ljubljansko banko ter nacionalnega operaterja mobilnih telekomunikacij Mobitel so danes na Brdu pri Kranju podpisali pogodbo o najetju posojil v skupni vrednosti več kot 150 milijonov nemških mark.
Zagrebacka banka pricakuje rast dobicka iz tekocega poslovanja
29. 01. 1998 08.12
Zagrebacka banka pricakuje letos vecji dobicek iz tekocega poslovanja, kar bo v veliki meri odvisno od dostopnosti ugodnih posojil tujih virov in od razvoja gospodarstva v stabilnih pogojih, je ocenila uprava omenjene banke. Po pricakovanjih bo lanski dobicek, ki je v najvecji meri nastal v posojilno-garancijskih poslih, vecji od nacrtovanega. Po nerevidiranih devetmesecnih financnih rezultatih, je v prvih devetih lanskih mesecih banka zabelezila 263 milijona kun celotnega dobicka, kar je skoraj za polovico vec kot v enakem obdobju leta 1996.
Slovenskim železarnam bo država še zadnjič pomagala
23. 01. 1998 12.35
Kot kaže, se lahko Slovenske železarne (SŽ) še zadnjič nadejajo državne pomoči. Vladni amandma k predlogu zakona o delni privatizaciji SŽ predvideva, da bo država letos dokapitalizirala železarne v znesku treh milijard tolarjev. Enako vsoto denarja naj bi jim v skladu s tem amandmajem namenila tudi v letu 1999. Poleg tega jim lahko letos še pred dokapitalizacijo nameni kratkoročno posojilo za obratna sredstva v višini šest milijard tolarjev.
Slaba posojila japonskih bank
13. 01. 1998 09.19
Japonske banke imajo v svojih bilancah bistveno več slabih posojil, kot pa so doslej domnevali. Kot je sporočilo japonsko finančno ministrstvo, so bile japonske banke konec septembra obremenjene s slabimi posojili v skupni vrednosti 76,71 bilijona jenov (približno bilijon nemških mark). Še decembra lani je japonsko finančno ministrstvo trdilo, da slaba posojila japonskih finančnih ustanov znašajo le 28,1 bilijona jenov.
Devizne rezerve nekoliko večje od zunanjega dolga
07. 01. 1998 16.25
Devizne rezerve slovenske centralne banke in poslovnih bank so konec lanskega oktobra znašale 4 milijarde 467 milijonov dolarjev. Po podatkih Banke Slovenije, objavljenimi v zadnji številki bančnega Biltena, pa je zunanji dolg Slovenije ob koncu lanskega oktobra znašal 4 milijarde 263 milijonov dolarjev.
Za več kot 150 milijard dolarjev dolgov Južne Koreje
31. 12. 1997 08.10
Zunanji dolg Južne Koreje je konec novembra po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašal skoraj 157 milijard dolarjev. Podatek zajema tudi posojila čezmorskih podružnic korejskih finančnih ustanov in posojila pri tujih bankah. Južnokorejska vlada bo v sodelovanju z IMF vsak mesec objavljala podatke o zunanjem dolgu, saj se je Seul v okviru pogajanj z IMF o premostitvenem posojilu zavezal, da bo poleg ustreznih gospodarskih in finančnih reform poskrbel tudi za večjo transparentnost. IMF, Svetovna banka in Azijska banka za razvoj so Južni Koreji doslej namenile 14 milijard dolarjev premostitvenega posojila, IMF in 13 držav pa so obljubili še 10 milijard dolarjev predčasnih posojil do konca januarja.
Vse več kitajskih podjetij gre v stečaj
20. 12. 1997 09.36
V letošnjih prvih devetih mesecih je na Kitajskem propadlo 389 državnih podjetij, izgleda pa, da se bo število stečajev v tem sektorju v naslednjem letu še povečevalo. Skupna vrednost kitajskih državnih podjetij, ki so med januarjem in septembrom razglasila stečaj, je 14,8 milijarde juanov (1,78 milijarde ameriških dolarjev).
Stanovanjski sklad odobril 65 neprofitnih stanovanj
19. 12. 1997 15.26
Stanovanjski sklad ljubljanskih občin je na današnji seji 65 prosilcem odobril najem neprofitnih stanovanj, od katerih bodo tri namenjena invalidom. Na prednostni listi je bilo 687 prosilcev, vseh sprejetih vlog pa je bilo 815. Stanovanja bodo predvidoma vseljiva v prvi polovici leta 1998.
Svetovna banka Rusiji odobrila novo posojilo
19. 12. 1997 12.05
Svetovna banka v Washingtonu je Rusiji odobrila novo posojilo v vrednosti 1,6 milijarde dolarjev. Informacijo je danes v Moskvi potrdila tiskovna predstavnica te banke. Posojilo naj bi Svetovna banka izplačala v dveh tranšah, namenjeno pa je nadaljnji gospodarski preobrazbi in za podporo reformam v Rusiji. Natančnega datuma začetka črpanja novega posojila niso sporočili. Svetovna banka je od leta 1992 Rusiji odobrila 28 posojil v skupni vrednosti 6,4 milijarde dolarjev.
Romunija ima v tujini za 8,2 milijarde dolarjev dolgov
18. 12. 1997 08.21
Dolgovi Romunije do tujine so konec septembra znašali 8,2 milijarde ameriških dolarjev in so bili za 427 milijonov dolarjev višji kot avgusta. Po podatkih centralne banke iz Bukarešte so 16 odstotkov posojil državi odobrila zasebna podjetja, 59 odstotkov pa tuje državne ustanove. Ostalih 25 odstotkov posojil je Romunija najela pri tujih državah. Največja upnica Romunije je z 42,6-odstotnim deležem v skupnem znesku tujega dolga Mednarodna banka za obnovo in razvoj.
Prva zasebna kirurška bolnišnica v Sloveniji
03. 12. 1997 16.41
V Rožni dolini v Ljubljani bo popoldne predsednik RS Milan Kučan odprl prvo zasebno kirurško bolnišnico v Sloveniji. Po petih letih priprav, gradnje in opremljanja bo z delom začel Kirurški sanatorij Rožna dolina. V objektu na 1760 kvadratnih metrih je v pretežno eno- in dvoposteljnih sobah na voljo skupno 20 postelj. Operacije bodo potekale v dveh operacijskih dvoranah, laboratorijske preiskave pa v patološkem ter nevrofiziološkem laboratoriju. V pritličju stavbe so štiri ambulante, z ustrezno opremo za ginekološke preglede, preiskave ust, nosu ter oči, pa tudi mamogaf, ultrazvok ter rentgen.
Delničarji Blagovne borze so se odločili za stečaj
28. 11. 1997 15.46
Na današnji izredni skupščini delničarjev Blagovne borze Ljubljana so soglasno sprejeli predlog nadzornega sveta o uvedbi stečajnega postopka. Ugotovili so namreč, da poskus z izvensodno finančno reorganizacijo ni uspel, saj se je nanjo odzvala manj kot polovica upnikov, je povedal predsednik nadzornega sveta in direktor družbe Finmedia, Marjan Božnik.
Bo drugi Drnovškov obisk v Sarajevu učinkovitejši
27. 11. 1997 12.04
Dopisnik ljubljanskega Dela v četrtkovem članku iz Sarajeva ugiba o učinkovitosti bližnjega obiska predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška dvajset dni po njegovem prvem povojnem obisku v Sarajevu.
Porast tečajev delnic na borzi v Tokiu
26. 11. 1997 10.25
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes kljub napovedi o propadu še ene finančne ustanove porasli. Potem, ko je borzni indeks Nikkei v torkovem trgovanju po razglasitvi stečaja četrte največje borzno-posredniške hiše Yamaichi Securities padel za 854 točk, se je danes okrepil za več kot odstotek.
Poljska dobila 200 milijonov dolarjev posojil
25. 11. 1997 12.54
Poljska je v ponedeljek s Svetovno banko podpisala sporazum o posojilu v višini 200 milijonov dolarjev za obnovo območij na jugozahodu Poljske, ki so jih poleti prizadele hude poplave.
Svetovna banka odobrila Hrvaški posojilo
19. 11. 1997 11.12
Svetovna banka je Hrvaški včeraj odobrila posojilo v višini 30 milijonov dolarjev za razvoj zasebnega sektorja in uresničitev vladne finančne reforme. Z denarjem Svetovne banke naj bi si Hrvaška pomagala tudi pri razvoju poslovnih bank.