posojil
WB namerava dati Rusiji milijardno posojilo
26. 02. 1999 12.54
Svetovna banka (WB) namerava dati Rusiji posojila v skupni višini več kot milijardo dolarjev. Sporazumi, ki so jih podpisali danes v Moskvi, predvidevajo več posojil po 400 milijonov dolarjev za sanacijo premogovništva in izgradnjo cest kot tudi posojila v višini prek 250 milijonov dolarjev za socialne namene, so poročale ruske tiskovne agencije.
Veliko zanimanje za razpis financiranja razvojnih programov v Posočju
25. 02. 1999 15.55
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Slovenska razvojna družba (SRD) sta 9. januarja objavila skupen javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih financiranju razvojnih programov v Posočju.
Visoko posojilo Mehiki
15. 02. 1999 13.07
ZDA in Mehika sta sklenili sporazum, s katerim bodo ZDA Mehiki namenile 4 milijarde dolarjev bančnih posojil, katere bo lahko koristila mehiška vlada in tudi privatna podjetja za nakup ameriškega blaga. Ta in tudi drugi sporazumi naj bi bili oznanjeni kot zaključek pogovorov med ameriškim predsednikom Billom Clintonom in mehiškim predsednikom Ernestom Zedillo. Posojilo v vrednosti 4 milijarde dolarjev naj bi Mehika lahko izkoriščala v obdobju naslednjih dveh let.
Abanka lani presegla načrte
28. 01. 1999 17.00
Abanka je lani povečala bilančno vsoto za petino, tako da je ta ob koncu leta znašala 123,2 milijarde tolarjev. Porast je bil dosežen predvsem z večjim obsegom danih posojil nebančnim organizacijam in prebivalcem. Ta so porasla za 35 odstotkov in predstavljajo 50 odstotkov bilančne vsote, so sporočili iz omenjene banke.
Pliva nima v lasti niti ene Lekove delnice
28. 01. 1999 16.59
V službi za odnose z javnostmi zagrebške farmacevtske družbe Pliva so za STA zavrnili pisanje osrednjega slovenskega časnika, da so kupili 26 odstotkov delnic ljubljanskega Leka. Kot so zatrdili v Plivi, trenutno nimajo v lasti niti ene Lekove delnice. Prav tako se po njihovih trditvah v zadnjem obdobju nista sestala predsednika uprav Plive in Leka, Željko Čović in dr. Andro Ocvirk.
Pomoč Svetovne banke v Romunijo in Albanijo
21. 01. 1999 08.16
Svetovna banka je odobrila dolgoročna posojila za pomoč Romuniji v višini 10 milijonov dolarjev, Albaniji pa bo namenila devet milijonov dolarjev. Namen obeh posojil je spodbuditi gospodarski in družbeni razvoj na ravni lokalnih skupnosti. V Romuniji bodo denar namenili za izboljšanje infrastrukture na 600 revnih kmečkih območjih, s čimer bodo nadaljevali boj z revščino, ki traja že nekaj let. Tudi Albanija bo denar namenila izgradnji infrastrukture na podeželju in v mestih ter izobraževanju državnih uradnikov na lokalni ravni.
Volilci o financiranju izgradnje TET 3
10. 01. 1999 09.31
V Sloveniji se je zjutraj ob 7. uri odprlo 3439 volišč, na katerih se bodo volilke in volilci na predhodnem zakonodajnem referendumu izrekali ''za'' ali ''proti'' predvidenemu načinu financiranja izgradnje Termoelektrarne Trbovlje 3 (TET 3). Pravico do glasovanja ima približno 1,5 milijona volilk in volilcev, ki bodo svoj glas lahko oddali do 19. ure.
Prodaja vozil v ZDA nad pričakovanji, na Japonskem pa kritično
06. 01. 1999 08.38
Pri Daimler Chryslerju, Fordu in General Motorsu so v letu 1998 zabeležili uspešno prodajo avtomobilov in lahkih tovornjakov, saj so prodali 15,5 milijona omenjenih vozil. Dobre rezultate pripisujejo znižanju obrestnih mer posojil za nakup avtomobilov in številnim ugodnostim, ki jih proizvajalci nudijo ob nakupu avtomobilov.
EBRD kapitalsko okrepila Alpino
28. 12. 1998 12.35
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je minuli teden podpisala dogovor s predstavniki Alpine o kapitalski okrepitvi v višini 12 milijonov mark.
Novela zakona o izvrševanju proračuna pod drobnogledom v državnem svetu
23. 12. 1998 12.44
Državni svet (DS) se je sešel na 23. redni seji, na kateri bo poleg pobud in vprašanj državnih svetnikov obravnaval zakone, ki jih je v torek na izredni seji sprejel državni zbor, to sta med drugim novela zakona o izvrševanju proračuna in novela zakona o davčnem postopku.
S spremembo zakona do čim ugodnejšega posojila za izgradnjo plinskih blokov v TE Brestanica
16. 12. 1998 11.02
Odbor državnega zbora (DZ) za gospodarstvo je za odločanje na potekajoči izredni seji DZ pripravil predlog za noveliranje zakona o poroštvu RS za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov moči 2x114 MW v Termoelektrarni Brestanica. Predlagana novela ne spreminjajo višine in vrste poroštva za najem kredita, določa pa, da se lahko kredit najame tudi v drugi valuti, ne le v nemških markah.
Izvoznikom predaval ugledni predstavnik Svetovne banke
03. 12. 1998 14.50
Gospodarska zbornica Slovenije, Oddelek za mednarodno sodelovanje, je v sodelovanju s Svetovno banko danes v Ljubljani pripravila seminar s temo Pospeševanje in pomoč izvoznikom s strani Svetovne banke. Predstavnikom 28 slovenskih podjetij je predaval Frederich Kranz, samostojni svetovalec za nabavo za področje Bližnjega vzhoda in Severne Afrike.
IMF Rusiji ne bo namenil novih posojil
02. 12. 1998 15.13
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus, ki se mudi na obisku v Moskvi, ruskemu premieru Jevgeniju Primakovu ni obljubil nobene finančne pomoči.
Švicarske banke kljub svetovnim krizam optimistične
25. 11. 1998 08.25
Tradicionalno stabilne švicarske banke so letos v luči krize na svetovnih finančnih trgih doživele zelo živahno in predvsem zelo naporno leto, vendar pričakujejo analitiki v letu 1999 mirnejši potek dogodkov in v celoti večje dobičke. Za začetek sta morala letos Credit Suisse Group in novo nastali gigant UBS AG, ki združuje nekdanji Union Bank of Switzerland in Swiss Bank Corp., preživelim in sorodnikom žrtev holokavsta v izogib drugim sankcijam in več milijard vredni tožbi v ZDA plačati 1,25 milijarde dolarjev zaradi krivic in grehov iz druge svetovne vojne. Poročila o združitvi Credit Suisse z Deutsche Bank so potem poleti njene delnice pognale v višine, vendar je Credit Suisse hkrati občutno prizadela finančna kriza v Rusiji, ker je banka glavni vir posojil ruskim podjetjem. Kljub težavam bodo banke tudi letos zabeležile dobiček v pričakovani višini 2,3 milijarde dolarjev, v evropski monetarni uniji pa bo, kot pravijo švicarski strokovnjaki, za švicarske banke, ki niso nacionalno orientirane kot večina drugih evropskih bank, kopica poslovnih priložnosti.
Braziliji prek 41 milijard dolarjev posojil
18. 11. 1998 09.09
Največja država v Latinski Ameriki Brazilija, ki se je po ruski krizi tudi sama znašla v velikih težavah, je od Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in drugih mednarodnih finančnih ustanov dobila posojila v višini 41,5 milijarde dolarjev, pri čemer je MDS prispeval 18 milijard dolarjev. Omenjeno posojilo je del triletnega programa pomoči Braziliji, ki naj bi državi omogočilo premostitev finančnih težav. V prihodnjih 12 mesecih bo MDS Braziliji po potrebi odobril še nadaljnjih 37 milijard dolarjev posojil, sporočajo iz omenjene ustanove. Brazilija se je MDS zavezala, da bo v prihodnjih mesecih izpeljala varčevalne ukrepe, ki pa jih bo moral potrditi še brazilski parlament. MDS in največje industrijske države nameravajo s posojili brazilsko gospodarstvo povrniti v stabilno stanje.
Rusija bo namenila 10 milijard rubljev posojil za zasebne banke
17. 11. 1998 17.40
Ruska centralna banka je danes napovedala, da bo ruskim zasebnim komercialnim bankam namenila posojila v vrednosti najmanj deset milijard rubljev (približno 600 milijonov dolarjev), s katerimi si bodo pomagale pri premostitvi finančne krize v Rusiji. To je po zasedanju duminega proračunskega odbora, ki je potekalo za zaprtimi vrati, danes napovedal guverner Ruske centralne banke Viktor Gveraščenko.
EIB namenja 25 milijonov ekujev za Bolgarijo
17. 11. 1998 10.48
Evropska investicijska banka (EIB) je Bolgariji za odpravljanje škode, ki jo je povzročilo drsenje zemlje na obrežjih Črnega morja in ob Donavi, namenila 25 milijonov ekujev posojila. Kot so sporočili z EIB, bo denar namenjen za popravila kot tudi za sofinanciranje okrog 30 projektov za izgradnjo ustrezne zaščite proti drsenju zemlje. EIB je Bolgariji doslej namenila skupaj 471 milijonov ekujev posojil.
Dolg Ukrajine dosegel rekordnih 15 milijard dolarjev
16. 11. 1998 07.40
Ukrajinski celotni dolg je 1. oktobra dosegel rekordnih 15 milijard dolarjev oziroma 48,4 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP). Zunanji dolg znaša 10,9 milijarde dolarjev, in sicer gre za dolg mednarodnim finančnim organizacijam ter dolg pri uvozu ruskega in turkmenistanskega plina in tujih trgovinskih posojil. Notranji dolg je dosegel štiri milijarde dolarjev.
EU: Večina denarja za izgradnjo transportnega omrežja namenjena železnicam
30. 10. 1998 09.27
Glede na poročilo Evropske komisije je Evropska unija od leta 1994 do lani v izgradnjo transevropskega transportnega omrežja vložila 38,4 milijarde ekujev. Trideset odstotkov denarja je bilo namenjenih iz skupnih unijinih fondov in v obliki posojil Evropske investicijske banke. Okrog 60 odstotkov vsega denarja je bilo vloženega v izgradnjo železni{kih prog, od tega već kot dve tretjini za železnice visoke hitrosti. Letos je komisija izbrala 132 projektov v okviru izgradnje transevropske prometne povezave, za katere bo namenjenih 472 milijonov ekujev. Vlaganja naj bi se postopoma povečevala. Komisija načrtuje, da bodo ta v obdobju od 2000 do 2006 dosegla vrednost pet milijard ekujev.
Zahteva za razpis referenduma preprečila današnjo sejo
28. 10. 1998 10.33
Komisija državnega zbora za evropske zadeve, sicer kot zainteresirano delovno telo, danes ni nadaljevala razprave o zakonskem predlogu za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje in o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, ker je skupina poslancev s prvopodpisanim Lojzetom Peterletom (SKD) včeraj o vsebinah tega zakona zahtevala razpis predhodnega zakonodajnega referenduma.
Dve milijardi dolarjev za argentinske projekte
25. 10. 1998 10.02
Svetovna banka in Argentina sta pretekli teden sklenili sporazum o bančnih posojilih argentinski vladi v znesku 2,06 milijarde dolarjev. Sredstva bodo v glavnem namenjena financiranju socialnih projektov in izboljšanju cest, navaja vladino sporočilo za javnost. To sporočilo je bilo objavljeno le nekaj ur potem, ko je direktorica argentinskega bančnega programa Mira Alexander novinarjem povedala, da so razpoložljiva posojilna sredstva Svetovne banke minimalna, prav tako pa tudi izgledi za dajanje novih posojil Buenos Airesu. Pojasnila je, da ima banka le še pet do deset milijard dolarjev za posojilne operacije po v celem svetu in da bo morda odložila izplačilo že odobrenih posojil Argentini ali zmanjšala njihovo vsoto.
Japonska banka LTCB kmalu v državnih rokah
24. 10. 1998 09.55
Japonska banka Long-Term Credit Bank (LTCB) bo kot prva banka v japonski povojni zgodovini prešla v državno last. Druga največja industrijska in hipotekarna banka na Japonskem je ena izmed mnogih, ki je po borznem kolapsu v začetku devetdesetih let zaradi ''slabih'' posojil zašla v velike težave. Primer njenega reševanja predstavlja vzorčni primer za bodočo sanacijo japonskega finančnega sistema, kot ga predvideva nedavno sprejet paket zakonskih ukrepov. S podobnimi ukrepi bodo Japonci reševali tudi težave preostalih bank, ki bodo začasno prešle pod državni nadzor, kasneje pa bodo prodane. LTCB je s svojim delovanjem začela leta 1952, pred leti pa je predstavljala simbol japonskega gospodarskega razcveta.
EIB namenja posojilo za širjenje hitre železniške povezave s predorom pod Rokavskim prelivom
21. 10. 1998 08.23
Evropska investicijska banka je namenila 290 milijonov ekujev posojila za razširitev hitre železniške povezave med celinsko Evropo in Veliko Britanijo, ki jo omogoča povezava pod Rokavskim prelivom. Gre za dodatnih 109 kilometrov proge do britanskega Folkestonea, ki bo zgrajena do leta 2003 in bo nadalje razširjena do leta 2006. Omenjena proga je del hitre železniške transevropske povezave, ki vključuje Pariz, Bruselj, Koeln, Amsterdam in London. EIB je za to železniško povezavo doslej namenila več kot 130 milijonov ekujev posojil.
Finančna kriza vzrok strahu svetovnih denarnih ustanov
06. 10. 1998 08.59
Predsednik newyorške Banke zveznih rezerv William McDonough je ocenil, da se svet sooča z najhujšo finančno krizo po koncu druge svetovne vojne, ki se lahko še poslabša, če ne bomo ničesar storili kolektivno.
Novi ukrepi IMF
05. 10. 1998 13.37
Mednarodni denarni sklad (IMF) je na rednem polletnem srečanju 24 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, ki zastopajo 182 članic IMF, razpravljal o azijski recesiji in pretresih na trgih, ki ogrožajo svetovno rast, in organizacijo zadolžil, naj preuči možnosti za dodatno pomoč državam, ki jim je tamkajšnja kriza ''nepravično prizadela''.
Zunanji dolg Hrvaške v juniju 7,27 milijarde dolarjev
27. 09. 1998 09.16
Zunanji dolg Hrvaške je konec junija znašal 7,27 milijarde dolarjev, kar je po podatkih Hrvaške narodne banke za 11,2 milijona dolarjev manj kot maja letos. Obveznosti iz naslova srednjeročnih in dolgoročnih posojil so se povečale za 7,8 milijona dolarjev na 6,61 milijarde dolarjev, medtem ko so obveznosti iz kratkoročnih posojil znašale 652 milijona dolarjev, kar je za 19 milijonov dolarjev manj kot mesec poprej.
Več sredstev za mlade pare in mlade družine
24. 09. 1998 16.10
Upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je sprejel sklep o povišanju obsega sredstev, ki so namenjena za 24. razpis sklada, in sicer do višine nekaj več kot 2,575 milijarde tolarjev, so sporočili iz sklada.
Na Japonskem dogovor med vlado in opozicijo o reformi bank
18. 09. 1998 13.29
Predsednik japonske vlade Keizo Obuči in vodja opozicije Naoto Kan sta danes sklenila dogovor o sodelovanju pri oblikovanju vladnega projekta o ureditvi razmer v bančnem sektorju, je poročala japonska tiskovna agencija.
ZRJ leta 2006 na ravni razvitosti iz leta 1990
01. 09. 1998 16.32
Zvezna republika Jugoslavija lahko šele leta 2006 pričakuje vrnitev na raven gospodarske razvitosti, ki jo je dosegla pred razpadom nekdanje Jugoslavije leta 1990, vendar le pod pogojem, da bo kmalu postala polnopravna članica mednarodne skupnosti, je v pogovoru za najnovejšo številko tednika Ekonomski signali dejal ravnatelj jugoslovanskega inštituta za razvoj in gospodarsko politiko Milorad Filipović.
Microsoft Home Advisor iz poskusne različice v uradno
01. 09. 1998 16.24
Microsoftova priključna storitev za nakup nepremičnin in najem posojil Home Advisor je iz poskusnega postala uradno delujoče spletno mesto. Home Advisor bo odslej tudi sodeloval z več največjimi ponudniki informacijskih storitev v internetu, kot so Infoseek, Switchboard, Pathfinder, WhoWhere?, Tripod, Big Yellow idr., ki bodo imeli na svojih straneh povezave z njim. Microsoft Home Advisor domuje na naslovu <A HREF=http://www.homeadvisor.com/ TARGET=_BLANK>http://www.homeadvisor.com/</A>.