posojil
Mednarodni denarni sklad ima spet denarne rezerve
19. 09. 2000 00.00
Po več letih denarnih težav zaradi obsežnih programov pomoči nekaterim azijskim, vzhodnoevropskim in latinskoameriškim državam imata Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka spet obsežne denarne rezerve. Potem, ko je Mehika odplačala svoje zadnje obveznosti do IMF, so sredstva, ki jih ta institucija lahko posoja, trenutno višja kot kdajkoli doslej. Kot so v petek objavili v letnem poročilu IMF, rezerve sklada znašajo več kot 103 milijarde dolarjev, medtem ko je institucija na vrhuncu krize oktobra 1998 razpolagala zgolj s 26 milijardami dolarjev kapitala.
IMF bo skrajšal dobo odplačevanja kreditov
17. 09. 2000 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) bo skrajšal dobo odplačevanja kreditov in zvišal obrestne mere, je sporočilo ameriško ministrstvo za zaklad. S tem je IMF popustila zahtevam ZDA, ki so ga že dlje časa priganjale, naj omeji dobo odplačevanja dolgoročnih posojil. Izvršilni direktorij IMF je še pred mesecem dni zavrnil tak ameriški predlog, kar je bilo nenavadno, saj so ZDA glavne delničarke sklada.
Večja posojila za vzhodno Evropo
05. 09. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) namerava povečati obseg posojil za srednje- in vzhodnoevropske države, ki čakajo na vstop v Evropsko unijo (EU). EIB bo tako obseg vsote za posojila z letošnjih 2,2 milijarde evrov naslednje leto povečala na tri milijarde evrov, leta 2003 pa naj bi za posojila pridruženim članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope namenila približno štiri milijarde evrov. Prednost pri dodeljevanju posojil naj bi namenili železniškim projektom in projektom čistilnih naprav.
Napoved letošnje gospodarske rasti Napoved letošnje gospodarske rasti
08. 08. 2000 00.00
Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) naj bi svetovno gospodarstvo letos zabeležilo 4,75?odstotno rast, je danes v Washingtonu sporočil generalni direktor IMF Horst Köhler. Zadnja prognoza IMF je aprila napovedovala za pol odstotne točke nižjo svetovno gospodarsko rast. Köhler je obenem svetoval Evropejcem, naj odločneje izvajajo reforme, tako da bi srednjeročno presegli triodstotno gospodarsko rast.
NLB uspešno ob polletju
08. 08. 2000 00.00
Nova ljubljanska banka je ob polletju s 4,3 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo presegla zastavljene cilje. Banka je do konca junija povečala bilančno vsoto za devet odstotkov na 821 milijard tolarjev, kapital pa za 13 odstotkov na 77,3 milijarde tolarjev. Kapitalska ustreznost banke presega zakonsko določeno za dobri dve odstotni točki, so sporočili iz NLB.
Tretja prodaja terjatev do Palome
08. 08. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) bo jutri objavila že tretji javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo terjatev do družbe Paloma v okvirnem znesku 22 milijonov mark v tolarski protivrednosti z namenom dokapitalizacije omenjene družbe. Kot so pojasnili na SRD, tudi drugi razpis ni uspel, saj je uprava SRD na podlagi mnenja komisije za ocenjevanje ponudb sprejela sklep, da nobena od prispelih ponudb ni primerna.
Svetovna banka odobrila manj posojil
01. 08. 2000 13.46
Svetovna banka (WB) je v minulem poslovnem letu, ki se je končalo 30. junija letos, državam v razvoju odobrila za 15,3 milijarde dolarjev posojil, medtem ko so te še v letu prej dobile za 29 milijard dolarjev posojil.
Širitev Pivovarne Laško
13. 07. 2000 12.57
Pivovarna Laško, ki si že nekaj časa zelo intenzivno prizadeva postati novi lastnik splitske pivovarne, naj bi to postala konec meseca. Kot je za STA povedal Gorazd Šetina, vodja informatike in poslovnega tajništva v laški pivovarni, naj bi bila končna pogodba o nakupu splitske družbe Prerada, v okviru katere posluje tudi splitska pivovarna, podpisana že ta mesec. Denar za nakup pa si je Pivovarna Laško zagotovila s pomočjo dolgoročnih posojil Nove Ljubljanske banke, vložili pa bodo tudi nekaj lastnih sredstev. Prve steklenice laškega piva v splitski pivovarni, katere proizvodne zmogljivosti dosegajo približno tretjino zmogljivosti laške pivovarne, bodo napolnjene v začetku prihodnjega leta. Prodajali jih bodo predvsem na trgu južne Dalmacije ter BiH, saj je tržni delež Laščanov na teh trgih zelo skromen.
Kreditiranje na zmerni ravni
09. 07. 2000 15.25
V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo kreditiranje gospodarstva ter prebivalstva in države na zmerni ravni. Stanje kreditov je bilo konec maja realno za 2,9 odstotka višje kot decembra 1999, ugotavlja junijsko Ekonomsko ogledalo, publikacija Urada RS za makroekonomsko analizo in razvoj (ZMAR).
Težave Svetovne banke
26. 06. 2000 09.01
Državna korupcija in oboroženi spori preprečujejo dodeljevanje posojil Svetovne banke v mnogih državah v razvoju, predvsem v Afriki, je danes pred začetkom konference ZN o socialnem razvoju v Ženevi povedal predstavnik Svetovne banke.
Korupcija in spori proti posojilom
25. 06. 2000 20.47
Državna korupcija in oboroženi spori preprečujejo dodeljevanje posojil Svetovne banke v mnogih državah v razvoju, predvsem v Afriki, je danes pred začetkom konference ZN o socialnem razvoju v Ženevi povedal predstavnik Svetovne banke. Po podatkih Svetovne banke je organizacija trenutno prekinila podeljevanje posojil 16 od 20 najrevnejših držav sveta zaradi državljanskih vojn, nemirov ali korupcije.
Sodelovanje med Makedonijo in Tajvanom
22. 06. 2000 19.15
Tajvan je pripravljen izboljšati gospodarske in politične stike z Makedonijo, kar naj bi konkretno pokazal z odobritvijo več kreditov in prenosom znanja v omenjeno državo, je ob današnjem obisku v Makedoniji povedal tajvanski zunanji minister.
Gorenjska banka najela posojilo
12. 06. 2000 17.54
Gorenjska banka je v petek realizirala pogodbo o najetju mednarodnega sindiciranega deviznega posojila, ki jo je 2. junija podpisala z nemško in avstrijsko banko. Kot so danes sporočili iz banke, so posojilo v višini deset milijonov evrov najeli za dobo pet let, njegova posebnost pa je črpanje v enem znesku in odplačilo v enem znesku po petih letih življenjske dobe posojila. Skupna posojilodajalca sta Landesbank Schleswig-Holstein Girozentrale iz Kiela ter Raiffeisen Zentralbank Oesterreich Aktiengesellshaft z Dunaja.
Nižji lanski dobiček slovenskih bank
09. 06. 2000 12.57
Bilančna vsota vseh slovenskih bank je konec decembra lani znašala 2674 milijard tolarjev, kar glede na leto prej pomeni 5,3-odstotno rast, v majski številki objavlja Ekonomsko ogledalo. Skupni dobiček pred obdavčitvijo je lani po nerevidiranih podatkih Banke Slovenije v bankah znašal 20,1 milijarde tolarjev, kar predstavlja nominalno primerljiv, realno pa nižji obseg dobička kot v letu 1998, ko je ta znašal 25,9 milijarde tolarjev.
Dokapitalizacija Rašice
16. 05. 2000 15.42
Delničarji tovarne pletenin Rašica so danes soglasno povečali osnovni kapital družbe za 795,32 milijona tolarjev na 1,614 milijarde tolarjev. Povečanje osnovnega kapitala se bo izvedlo z izdajo 795.320 navadnih imenskih delnic. Gre za zamenjavo terjatev številnih upnikov v lastniške deleže, in sicer iz naslovov prisilne poravnave, denacionalizacijskih zahtevkov in posojil države. Največji delež med njimi predstavljajo terjatve države, ki izvira iz prevzetih posojil bank v postopku prisilne poravnave, po besedah direktorja Rašice Matjaža Pusta pa imata država in SRD po najnovejši lastniški shemi v družbi 60-odstoten delež.
Kdaj dokončno zaprtje Černobila?
09. 05. 2000 16.58
Ukrajinski premier Viktor Jevščenko, ki se te dni mudi na uradnem obisku v ZDA, je vnovič potrdil novico o zaprtju ukrajinske jedrske elektrarne v Černobilu do konca letošnjega leta.
Ukinitev omejitev za tujce?
21. 04. 2000 20.20
Slovenci, ki trgujejo na Ljubljanski borzi, razočarano opazujejo, kaj se dogaja z delnicami. Cene teh so se danes sicer dvignile za dobro desetinko odstotka, a trend vztrajno kaže navzdol. Tudi zato, ker ni tujcev, ki Slovenijo ocenjujejo kot sovražno okolje. Borza je Banko Slovenije zato še enkrat pozvala, naj resno razmisli o ukinitvi omejitev za tujce .
Prvi predor prebit
21. 04. 2000 20.11
Po načrtih potekajo dela na avtocesti Ljubljana - Maribor. Gradbinci so danes prebili tudi drugo 756 metrov dolgo cev avtocestnega predora Ločica. To je prvi v celoti prevrtan predor čez Trojane od skupaj štirih. Prvi odsek od Vranskega do Trojan bo predvidoma odprt do konca leta 2002, če ne bo nepredvidenih zapletov pri gradnji ali pri financiranju avtocestnega programa. Ta pa je iz leta v leto dražji.
Sporitelna tudi uradno v avstrijskih rokah
04. 03. 2000 16.21
Avstrijska Erste Bank der Oesterreichischen Sparkassen je sredi tedna podpisala dogovor o nakupu 52-odstotnega državnega deleža v češki banki Sporitelna. Po besedah novih lastnikov so s tem še okrepili konkurenčni položaj skupine Erste Bank na območju srednje Evrope.
Dresdner Bank povečala bruto dobiček
29. 02. 2000 13.40
Dresdner Bank, tretja največja nemška poslovna banka, je lani, na podlagi povečanih dohodkov iz naslova trgovanja in provizij, povečala bruto dobiček za 59 odstotkov na 2,1 milijarde funtov. Kot je poročal Financial Times, je čisti dobiček ob občutnem povečanju obdavčitev znašal 1,1 milijarde funtov.
Privatizacija dveh slovaških bank
18. 02. 2000 12.36
Slovaška vlada se je odločila prodati večinski lastniški delež v dveh največjih slovaških državnih bankah. Slovaška vlada bo tako prodala ves svoj 84,54-odstotni delež v drugi največji banki VUB, v največji doslej državni banki Slovenska Sporitelna pa bo prodala ali 87,18-odstotni ali pa 63,85-odstotni lastniški delež. Slovaška finančna ministrica Brigita Schmognerova pričakuje, da bo državi uspelo lastniške deleže v bankah prodati še pred koncem tega leta.
IMF sklenil misijo v Moskvi
05. 02. 2000 11.00
Strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so sklenili misijo v Moskvi, kjer so se od 25. januarja s predstavniki ruskih oblasti pogajali o odnosih med IMF in Rusijo, so sporočili viri blizu pogajalcev obeh strani. Po besedah virov se ruski predstavniki in predstavniki IMF na pogajanjih niso pogovarjali o obnovi posojil Rusiji, vendar pa naj bilo to vprašanje tema naslednjih pogovorov. Sicer pa je izplačilo posojil Rusiji zamrznjeno že od septembra lani, do obnove izplačila pa naj ne bi prišlo pred majem, morda junijem ali julijem.
Zbor v podporo vodstvu Agroinda
23. 01. 2000 20.06
Pred vipavskim podjetjem Agroind so se danes zbrali zadružniki, ki podpirajo zdajšnje vodstvo tega podjetja in nasprotujejo njegovi zasedbi. Po poročanju Radia Slovenija se je več kot 50 zadružnikov, kot so dejali, na lastno pest zbralo pred Agroindom in želelo na dostojen način predstaviti javnosti tudi drugačne poglede od tistih, ki jih predstavlja in zastopa sedanji po njihovem mnenju nezakoniti direktor Kmetijske zadruge Vipava Marjan Poljšak s svojo ekipo.
Študentska posojila tudi v Gorenjski banki
21. 01. 2000 12.00
Gorenjska banka iz Kranja je v dogovoru z Novo kreditno banko Maribor in s soglasjem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve podpisala pogodbo o izvajanju koncesije za podeljevanje posojil za študij in se s tem vključila v projekt odobravanja posojil za študij. V študijskem letu 1999/2000 bo Gorenjska banka odobrila 60 milijonov tolarjev posojil, so sporočili iz omenjene ustanove.
Na poštah obrazci za stanovanjska posojila
17. 01. 2000 13.26
Na poštah je že mogoče kupiti vloge za ugodna stanovanjska posojila republiškega stanovanjskega sklada. Ugodna stanovanjska posojila so namenjena vsem, ki še niso dobili ugodnega stanovanjskega posojila in prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja. Vloge za tokratna posojila bo sklad sprejemal od 31. januarja do 7. februarja. Prosilci morajo vloge poslati po pošti s priporočeno pošiljko.
Neuspešen boj proti inflaciji
13. 01. 2000 14.30
V Romuniji je lanska inflacija na letni ravni znašala 54,8 odstotka, kar je za približno 14 odstotkov več kot leta 1998. Vlada načrtuje, da naj bi se inflacija letos znižala na 25 do 30 odstotkov, vendar bo po mnenju poznavalcev ta cilj težko doseči.
Putin o nacionalni varnosti Rusije
06. 01. 2000 09.01
Vršilec dolžnosti ruskega predsednika in premier Vladimir Putin je podpisal odlok o dopolnilih dokumenta o nacionalni varnosti Rusije. Po Putinovem srečanju s sekretarjem sveta za nacionalno varnost Sergejem Ivanovom so sporočili, da dokument na 21 straneh zdaj bolj jasno definira večpolarni svet in še posebej izpostavlja vprašanje terorizma in organiziranega kriminala. Ivanov je povedal, da sta s Putinom govorila tudi o razmerah v Čečeniji in bližnjem vrhu Skupnosti neodvisnih držav. Putin je kot predsednik vlade napovedal tudi povečanje proračunskih dohodkov in poravnavo posojil, zavzel pa se je tudi za znižanje obrestnih mer. Odstavil je tudi ministra za narodnosti Vjačeslava Mihailova in za njegovega naslednika imenoval dosedanjega ruskega veleposlanika v Azerbajdžanu Aleksandra Blohina.
Vlada namenila sredstva poplavljenim občinam
06. 01. 2000 08.52
Za odpravo posledic neurij, poplav in plazenja tal, ki so lani jeseni prizadeli državo, je vlada 15 občinam namenila 63,9 milijona tolarjev pomoči. Spremenila pa je sklep z 2. decembra lani, po katerem bi morala za dokapitalizacijo Ekološko razvojnega sklada RS iz naslova kupnin nameniti 315,9 milijona tolarjev. Pravilen znesek sredstev za dokapitalizacijo sklada je 96,6 milijona tolarjev. Sredstva so predvidena za dodeljevanje posojil na podlagi javnih razpisov za investicije s področja varstva okolja.
Študijska posojila za 2435 študentov
05. 01. 2000 18.57
Poleg kadrovskih, republiških in Zoisovih štipendij so študentom v študijskem letu 1999/2000 prvič na voljo tudi posojila za študij. Omenjena posojila naj bi dobilo 2435 študentov, toliko je bilo namreč po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo Zdenke Kovač oddanih popolnih vlog, kar skupaj znaša 10.895 lotov. Pod pričakovanji je bilo število vlog iz mariborske regije, nad pričakovanji pa število prosilcev iz Velenja in Celja, odstotek prosilcev za posojila iz ljubljanske regije pa je bil pričakovan, je še pojasnila Kovačeva in dodala, da bo dokončna analiza posojil znana v dobrem tednu dni.
Rusija plačala IMF del dolga
28. 12. 1999 16.07
Rusko finančno ministrstvo je sporočilo, da je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) nakazalo zadnji decembrski obrok v višini 62,9 milijona dolarjev za odplačilo dolga tej mednarodni organizaciji.