posojil
Odločitev o zaprtju rudnika Trbovlje Hrastnik
18. 04. 2001 00.00
Na današnjem rednem zasedanju je državni zbor s 46 glasovi za in nobenemu proti (navzočih 75 poslancev) po hitrem postopku sprejel zakon o poroštvu države za najetje posojil za financiranje postopnega zapiranja rudnika Trbovlje Hrastnik v letu 2001, ki bo omogočil črpanje izpadlih sredstev v višini 2,229 milijarde tolarjev. Predlog letošnjega proračuna namreč ne zagotavlja vseh sredstev, ki so predvidena v junija lani sprejetem zakonu o postopnem zapiranju rudnika in postopnem prestrukturiranju regije, zato se bo del sredstev financiral z najemom kredita, za katerega bo jamčila država.
Nova pridobitev TE Šoštanj
17. 04. 2001 00.00
V Termoelektrarni Šoštanj, kjer proizvedejo skoraj tretjino v Sloveniji porabljene električne energije, so dopoldne predstavili pridobitev, ki bo bistveno zmanjšala onesnaženost okolja v Šaleški dolini. Gre za novo napravo za razžveplevanje dimnih plinov iz bloka 5, naložba pa je vredna več kot 16 milijard tolarjev.
Turška vlada predstavila reforme
14. 04. 2001 00.00
Turška vlada je predstavila program za gospodarsko okrevanje države, ki jo je prizadela huda gospodarska kriza. Turški gospodarski minister Kemal Dervis je javnosti predstavil dolgoročni načrt za rešitev turškega gospodarstva, medtem ko po vsej državi potekajo množični protesti proti rastočim cenam, nezaposlenosti in težkemu življenju.
Sprejeli novelo zakona o DDV
11. 04. 2001 00.00
Na današnji seji je državni zbor po hitrem postopku sprejel novelo zakona o davku na dodano vrednost ter zakon o poroštvu RS za obveznosti Slovenskih železnic ob najetju posojil za financiranje določenih del gradnje in vzdrževanja tirnega fonda slovenske javne železniške infrastrukture v znesku 6 milijard tolarjev.
Načrt za oživitev japonskega gospodarstva
06. 04. 2001 00.00
Japonska vlada je danes predstavila težko pričakovani sveženj nujnih gospodarskih ukrepov za oživitev gospodarstva, stabilizacijo bančnega sistema ter spodbuditve borze. Vendar pa sveženj vsebuje zelo malo ključnih podrobnosti. Tako ne navaja podrobno, kako ga nameravajo izvesti, koliko javnega denarja bo potrebnega in kdaj bo vlada določila ostale ključne ukrepe. Glavnim domačim bankam je tako postavila dveletni rok, v katerem se morajo znebiti slabih posojil, podjetja pa morajo omejiti število delnic, ki jih zadržujejo od svojih posojilojemalcev.
Višji tečaji delnic
03. 04. 2001 00.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je zvišal za 186,61 točke oz. 1,4 odstotka in trgovanje končal pri 13.124,47 točke.
Slovenija ni koruptivna država
28. 03. 2001 00.00
Slovenija ni preveč koruptivna država, je eno izmed osrednjih ugotovitev strokovnega klubskega srečanja kluba celjskih podjetnikov Zlatorog, ki je bilo tokrat s temo Tožilstvo v procesu tranzicije mlade države namenjeno zlasti tematiki pravosodja. Kljub temu, da je korupcija v naši državi veliko temno polje, pa po mnenju vrhovnega državnega tožilca Franca Mazija ni izstopajoča, saj je bilo po nekaterih podatkih v zadnjih letih prijavljenih le 20 primerov tovrstnih kaznivih dejanj. Sicer je v zadnjih letih bilo na tožilstvo naslovljeno približno 500 ovadb za kazniva dejanja, ki so se zgodila v procesu lastninjenja. Doslej je tožilstvo zaradi takšnih kriminalnih dejanj kaznovalo 100 obtožencev.
Bush in Mori o gospodarstvu
19. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes v Beli hiši sprejel japonskega premiera Jošira Morija, ki je včeraj prispel na obisk v Washington. Bush in Mori se bosta pogovarjala predvsem o gospodarstvu in medsebojnih odnosih, za katere je Bush že med predsedniško kampanjo trdil, da jih je treba izboljšati. Ameriški predsednik se bo najverjetneje tudi uradno opravičil za nesrečno potopitev japonske ribiške ladje minuli mesec nedaleč od Havajev, pri čemer je umrlo devet potnikov in članov posadke.
Nowotny pri Ropu
12. 03. 2001 00.00
Podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) Ewald Nowotny se je v okviru obiska v Sloveniji sestal z ministrom za finance Antonom Ropom. Na pogovoru je podpredsednik EIB Nowotny seznanil ministra Ropa, da imajo pridružene članice EU, ki so v prvi skupini, sedaj tudi možnost financiranja projektov na področju šolstva, zdravstva in informacijske tehnologije.
Razpis za izbor bank v NSVS
20. 02. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS je v dnevnem časopisju objavil javni razpis za izbor bank, ki bodo sodelovale v tretji nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS). Izbrane banke bodo z varčevalci sklepale petletne (13.300) in desetletne (13.300) varčevalne pogodbe, na osnovi katerih bodo varčevalci lahko zaprosili za ugodna stanovanjska posojila. Najnižji mesečni obrok varčevanja je 11.000 tolarjev. Zainteresirane banke se lahko na razpis prijavijo do vključno 6. marca, je povedala pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS Nevenka Fajdiga.
Uspešno poslovno leto NKBM
19. 02. 2001 00.00
Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je lani po prvih ocenah ustvarila 5,26 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je 18 odstotkov več kot leto poprej, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Jože Glogovšek. Po njegovih besedah bo čisti dobiček po obdavčitvi znašal okoli 2,6 milijarde tolarjev oz. 10 odstotkov več kot leta 1999.
O krepitvi čezmejnega sodelovanja
18. 02. 2001 00.00
Predstavniki novogoriške ZLSD in Levih demokratov Goriške pokrajine so se včeraj v Šempetru pri Novi Gorici pogovarjali o krepitvi čezmejnega sodelovanja po sprejetju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tako Borut Pahor, ki je vodil delegacijo ZLSD, kot tudi Giorgio Brandolin, predsednik Goriške pokrajine, sta izrazila zadovoljstvo ob potrditvi zaščitnega zakona. Delegaciji sta se strinjali, da je treba zdaj še učvrstiti čezmejno sodelovanje na vseh področjih, saj je to temeljni pogoj za uspešno zbliževanje obeh narodov, ki ju že čez nekaj let meja ne bo več ločevala.
Britanska banka znižala obrestno mero
08. 02. 2001 00.00
Britanska centralna banka je za četrtino odstotne točke znižala obrestno mero na 5,75 odstotka. Gre za prvo znižanje obrestne mere po letu 1999. Banka upa, da bo s to odločitvijo pripomogla k britanski gospodarski rasti. Tudi ameriški Odbor za zvezne rezerve je pred kratkim za eno odstotno točko znižal obrestne mere, da bi pripomogel k ameriški gospodarski rasti in k večjemu zaupanju ameriških potrošnikov v gospodarstvo.
Zadolžitev Evropske investicijske banke
08. 02. 2001 00.00
Evropska investicijska banka se bo v letošnjem letu zadolžila za približno 33 milijard evrov, je dejal predsednik banke Philippe Maystadt. Lansko leto se je Evropska investicijska banka že zadolžila za 29 milijard evrov. Maystadt je še povedal, da je imela banka 31. decembra lani za približno 160 milijard evrov dolga, medtem ko je vsota posojil znašala 199 milijard evrov.
Sestanek pogajalske skupine za NEK
06. 02. 2001 00.00
V Krškem so se sestali člani slovenske pogajalske skupine za Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Predsedujoči Uroš Korže je povedal, da so se začeli pripravljati za nadaljevanje pogajanj s Hrvaško, pri tem pa da še ni nikakršnih vsebinskih premikov. S pogajalsko skupino iz Zagreba, ki jo vodi Roman Nota, so sicer v stalnih stikih, za srečanje pa se še niso dogovorili.
Potrjen program popotresne obnove
27. 01. 2001 00.00
V Posočju je bilo do konca lanskega leta obnovljenih 1003 objektov, obnova 274 objektov pa še trenutno poteka. Na ministrstvu za okolje in prostor so potrdili tudi program popotresne obnove za obdobje januar - april 2001, da bi lahko zagotovili sredstva stanovanjskih posojil za vse stanovanjske in stanovanjsko-poslovne objekte, katerih obnova se bo končala do 30. aprila, pa so potrdili tudi predlog dokapitalizacije Stanovanjskega sklada RS v višini 300 milijonov tolarjev.
ZPIZ jutri o osnutku finančnega načrta
17. 01. 2001 00.00
Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) bo na četrtkovi seji odločal o osnutku finančnega načrta zavoda za leto 2001 z globalno oceno za leto 2002.
Razpis za stanovanjska posojila
05. 01. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS v današnjih dnevnih časopisih objavlja razpis za dolgoročna stanovanjska posojila za gradnjo. Razpis je namenjen državljanom, ki ponovno rešujejo stanovanjsko vprašanje z gradnjo ali rekonstrukcijo lastnega stanovanja. Stanovanjski sklad bo v okviru razpisa razdelil do dve milijardi dolgoročnih stanovanjskih posojil, a le v primeru uspešne javne ponudbe obveznic, ki jo stanovanjski sklad prav tako objavlja danes.
Clinton za pomoč brezdomcem
24. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj v svojem zadnjem tedenskem nagovoru Američanom pred božičem napovedal odobritev posojil, vrednih več kot milijardo dolarjev, s katerimi bodo pomagali okrog 200.000 brezdomcem. "Vsi Američani niso pobrali sadov gospodarskega razcveta, zato bomo s tem ukrepom pomagali brezdomcem k novemu začetku, pomoč pa bo namenjena tudi delavskim družinam in tistim, ki si zaman prizadevajo kupiti svojo prvo hišo ali stanovanje," je dejal Clinton.
Poljska posodablja pristanišča
16. 12. 2000 00.00
Poljska vlada je s Svetovno banko podpisala sporazum o najemu posojila v višini 38,5 milijona dolarjev, ki bo namenjeno posodobitvi luke Szczecin-Swinoujscie na severozahodu Poljske. Namen posojila je spodbuditi konkurenčnost luke Szczecin, ki leži 50 kilometrov od izliva reke Odre v Baltsko morje pri Swinoujscie. Prvi del najnovejšega posojila v višini 27,5 milijona dolarjev bo namenjen izboljšavi povezave med Szczecinom in luko Swinoujscie. Z drugim delom posojila v višini enajst milijonov dolarjev pa naj bi financirali posodobitev privezov in prostorov za tovor.
Rok za oddajo vlog za študijska posojila
13. 12. 2000 00.00
Na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje je v rubriki naša dejavnost - štipendije in posojila od 30. novembra objavljen drugi javni razpis za dodelitev posojil za študij. Prav tako je na spletnih straneh na voljo vloga za bančno posojilo za študij in regresiranje realne obrestne mere z navodilom za izpolnjevanje. Zainteresirani jo lahko natisnejo in jo izpolnjeno priporočeno pošljejo na Zavod RS za zaposlovanje na Glinškovo 12 v Ljubljani ali pa jo osebno vložijo na uradu za delo zavoda, kjer so vloge za posojila prav tako na voljo. Rok za oddajo vlog je 21. december letos, so sporočili z omenjenega zavoda.
Izpostavljenost telekomunikacijskega sektorja
11. 12. 2000 00.00
Britanski investitorji in banke postajajo vse bolj previdni pri vlaganjih v telekomunikacijska podjetja, je poročal BBC. Bankirje je pred preveliko izpostavljenostjo telekomunikacijskemu sektorju posvaril tudi britanski vladni urad za finančno svetovanje (FSA). V slednjem so poudarili, da je 34 londonskih bank sicer ravnalo preudarno, a ker se razmere v sektorju lahko zelo hitro spremenijo, so jim svetovali previdnost pri prihodnjih naložbah.
Zjuganov kritizira Putina
02. 12. 2000 00.00
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu očital, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub. Hkrati je pozval k vzpostavitvi demokracije po sovjetskem vzoru. Putin je dokazal, da od svoje izvolitve marca lani ni izpolnil pričakovanj ljudi, je v uvodnem govoru na otvoritvi dvodnevnega kongresa komunistične stranke v Moskvi dejal Zjuganov. Dejal je še, da sedanja ruska vlada še z večjo vnemo od prejšnje "pleše po glasbi, ki jo igra Mednarodni denarni sklad (IMF)." Putin se na oblasti lahko obdrži le zaradi visokih cen nafte na svetovnem trgu, meni Zjuganov. V času predsednikovanja Borisa Jelcina sta namreč Rusija in IMF julija 1999 sklenila pogodbo, ki je predvidevala ruski najem posojil v višini 4,5 milijarde ameriških dolarjev, vendar je IMF izplačilo kreditov začasno ustavil, saj je ocenil, da Rusija ni dovolj hitro izvajala gospodarskih reform.
Banke odpisale več slabih posojil
25. 11. 2000 00.00
Šestnajst največjih japonskih bank je v obdobju od aprila do septembra letos odpisalo skoraj 15 milijard dolarjev slabih posojil. Odpisi so za to obdobje načrtovani znesek - 8,1 milijarde dolarjev - presegli kar za 86 odstotkov. Vseeno pa skupni znesek posojil, pri katerih kreditojemalci ne poravnavajo svojih obveznosti, ostaja visok - septembra so imele omenjene banke še za 155,2 milijarde dolarjev takšnih posojil.
Peko sestavlja novo upravo
23. 11. 2000 00.00
Tržiški Peko je danes na podlagi sklepa nadzornega sveta družbe z dne 16. novembra v časniku Delo objavil razpis prostih delovnih mest treh članov uprave.
Clinton sklenil obisk v Vietnamu
19. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes sklenil zgodovinski obisk v Vietnamu, kjer se je mudil kot prvi ameriški predsednik po koncu vietnamske vojne. Zadnji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v tej državi, je bil Richard Nixon leta 1969, ko je bila vietnamska vojna na višku. Ob slovesu je dejal, da so leta sovražnih odnosov med državama mimo. Vietnamske poslovneže je pozval k bolj odprtemu gospodarstvu in razvijanju pravne države. "Nihče ne sme vietnamskemu ljudstvu odreči pravice do boljšega življenja," je v nekdanjem Saigonu, ki predstavlja simbol ameriškega vojaškega poloma v vietnamski vojni, dejal Clinton.
Napovedana rast kitajskega gospodarstva
03. 11. 2000 00.00
Kitajski ekonomisti napovedujejo, da bo domače gospodarstvo naslednje leto zabeležilo 8,5-odstotno rast. S tem so spremenili prve napovedi, ko so trdili, da bo kitajsko gospodarstvo naslednje leto zabeležilo manjšo rast kot letos. Letos naj bi Kitajska namreč zabeležila 8,3-odstotno gospodarsko rast. Da bi Kitajska prihodnje leto res zabeležila 8,5-odstotno gospodarsko rast, bo morala po mnenju ekonomistov še naprej krotiti inflacijo, nadaljevati z liberalizacijo obrestnih mer ter pomagati majhnim podjetjem pri pridobivanju bančnih posojil. Sicer pa je kitajska državna agencija za makroeokonomske analize v začetku leta napovedala, da bo gospodarstvo letos zabeležilo osemodstotno rast, prihodnje leto pa naj bi zabeležilo 7,5-odstotno rast.
Pokojnine ostajajo nespremenjene
24. 10. 2000 00.00
Kljub luknji, ki zeva v pokojninski blagajni bodo te za zdaj ostale nespremenjene. Danes je o tem razpravljal upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za pokrivanje primanjkljaja bodo najeli posojila, ki jih nameravajo vrniti prihodnje leto.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Palomi jutri zapade dolg
29. 09. 2000 00.00
Sladkogorsko podjetje Paloma po besedah njenega predsednika uprave Aleša Mikelna jutri, ko zapade v plačilo njen dolg v višini 23 milijonov mark, ne pričakuje nič dramatičnega. Po Mikelnovem mnenju ni bojazni, da bi prišlo do kakršnihkoli blokad, saj so glavni upniki Palome že seznanjeni s sklepom vlade, da dokapitalizira Palomo.