posojila
Razpis za stanovanjska posojila
22. 01. 2001 00.00
Rok za prijavo na razpis za dolgoročna stanovanjska posojila za gradnjo se izteče danes, 22. januarja. Republiški stanovanjski sklad je zaradi skromnega odziva za deset dni podaljšal rok za prijavo na ta razpis in ob tem razširil tudi krog upravičencev za odobritev posojila v višini dveh milijard tolarjev, je povedala pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS Nevenka Fajdiga.
Podelili nagrado Rating leta
17. 01. 2001 00.00
Bonitetna hiša I d.o.o. poslovne informacije je skupaj z največjo bonitetno hišo na svetu Dun & Bradstreet že petič podelila priznanje rating leta trem slovenskim družbam, tokrat za leto 2000. Med nekaj tisoč slovenskimi družbami, za katere je bila lani izdelana bonitetna ocena, so tokratno priznanje prejela podjetja Intereuropa iz Kopra, Brest pohištvo iz Cerknice in Grand hotel Union iz Ljubljane. Nagrade je izročil direktor družbe I d.o.o. poslovne informacije Marko Batista, nagrajence pa sta nagovorila Rob Arthur iz družbe Dun&Bradstreet in ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je bila tudi gostiteljica podelitve.
Slovenska manjšina v Italiji zaskrbljena
13. 01. 2001 00.00
V Jamljah pri Gorici je sinoči potekalo skupno srečanje, ki sta ga sklicali krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ). Srečanje je bilo sklicano zaradi zaskrbljenosti ob dejstvu, da so bili v pričakovanju zaščitnega zakona iz italijanskega državnega proračuna črtani denarni prispevki za manjšino. Gre za osem milijard lir za delovanje kulturnih ustanov Slovencev v Italiji, ki jih predvideva zakon za obmejna območja.
Podaljšan razpis za gradnjo
13. 01. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS je zaradi skromnega odziva podaljšal rok za prijavo na razpis dolgoročnega stanovanjskega posojila za gradnjo v skupni vrednosti dveh milijard tolarjev do vključno 22. januarja, ob tem pa je razširil tudi krog upravičencev za odobritev posojila, so sporočili iz stanovanjskega sklada.
Razpis za stanovanjska posojila
05. 01. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS v današnjih dnevnih časopisih objavlja razpis za dolgoročna stanovanjska posojila za gradnjo. Razpis je namenjen državljanom, ki ponovno rešujejo stanovanjsko vprašanje z gradnjo ali rekonstrukcijo lastnega stanovanja. Stanovanjski sklad bo v okviru razpisa razdelil do dve milijardi dolgoročnih stanovanjskih posojil, a le v primeru uspešne javne ponudbe obveznic, ki jo stanovanjski sklad prav tako objavlja danes.
Daewoo Motors odpušča
29. 12. 2000 00.00
Globoko zadolženi južnokorejski proizvajalec avtomobilov Daewoo Motor namerava v okviru programa prestrukturiranja odpustiti skoraj tretjino delavcev. Z zmanjšanjem števila zaposlenih za 6884 oz. za 32 odstotkov si v podjetju nadejajo letne prihranke v višini preračunano 392 milijonov nemških mark. Vodstvo tretjega največjega južnokorejskega proizvajalca avtomobilov se je o nameravanem zmanjševanju števila delavcev že začelo pogovarjati s sindikati. Ti zaenkrat ne dajejo izjav.
Modernizacija proizvodnje v Talumu
20. 12. 2000 00.00
Nova ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, celovška Zveza bank in hranilnic ter članice skupine NLB: LHB Frankfurt, Adria Bank Dunaj in LBS New York, so se povezale v sindikat bank, ki je danes z družbo Talum iz Kidričevega na ptujskem gradu slovesno podpisal pogodbo o kreditiranju modernizacije proizvodnje primarnega aluminija. Vrednost dolgoročnega deviznega kredita je 76 milijonov dolarjev.
Svarilo pred subvencioniranjem Airbusa
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je Evropsko unijo na 15. rednem vrhunskem srečanju EU in ZDA posvaril pred hudim trgovinskim sporom, ki bi lahko izbruhnil, če bi EU vztrajala pri načrtovanih subvencijah za letalo A3XX evropskega konzorcija Airbus. Evropska komisija je obtožbe ameriškega predsednika danes zavrnila in jih označila za poskus obrambe monopola ameriške družbe Boeing. Clinton je na včerajšnjem vrhu EU in ZDA, ki se ga je sam udeležil zadnjič, v Washingtonu poudaril, da bi v primeru evropskih subvencij Airbusu izbruhnil doslej najhujši trgovinski spor med stranema, je danes poročal New York Times. "Pojasnili smo jim, da mora financiranje potekati na komercialni osnovi," je poudarila ameriška pooblaščenka za trgovino Charlene Barshefsky.
Problem cestnin so različni načini cestninjenja
18. 12. 2000 00.00
Novi minister za promet in zveze Jakob Presečnik želi v času svojega ministrovanja doseči, da bodo dokončani najtežji odseki avtocest, tisti odseki, ki so že v gradnji, in tudi odseki, ki bodo dajali največji prihodek s cestnino. Slednje so namreč glavni vir sredstev, s katerimi država oz. Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) vrača posojila za gradnjo avtocest. Največja težava pri cestninah pa je, da imamo v Sloveniji različne načine cestninjenja. "Ne samo jaz, tudi stroka je bolj naklonjena ideji, da povsod po Sloveniji uvedemo le zaprt cestninski sistem, vendar s posodobljenim elektronskim načinom pobiranja cestnine," je za Finance povedal Presečnik, ki delovne naloge ministra za promet in zveze dobro pozna, saj je zadnja štiri leta vodil parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje.
Poljska posodablja pristanišča
16. 12. 2000 00.00
Poljska vlada je s Svetovno banko podpisala sporazum o najemu posojila v višini 38,5 milijona dolarjev, ki bo namenjeno posodobitvi luke Szczecin-Swinoujscie na severozahodu Poljske. Namen posojila je spodbuditi konkurenčnost luke Szczecin, ki leži 50 kilometrov od izliva reke Odre v Baltsko morje pri Swinoujscie. Prvi del najnovejšega posojila v višini 27,5 milijona dolarjev bo namenjen izboljšavi povezave med Szczecinom in luko Swinoujscie. Z drugim delom posojila v višini enajst milijonov dolarjev pa naj bi financirali posodobitev privezov in prostorov za tovor.
Vlada zavrnila privatizacijo Telekoma
14. 12. 2000 00.00
Na današnji seji je vlada obravnavala tudi predlog privatizacije Telekoma in njegove kapitalske naložbe v makedonski Telekom. Ugotovila je, da se razmere glede na zadnjo obravnavo te problematike niso v ničemer spremenile, zato na podlagi istih stališč kot prejšnja vlada ni odobrila garancije za posojilo ter privatizacije in dokapitalizacije, ki iz tega izhajata. Po besedah ministra za finance Antona Ropa ministrstvo doslej ni prejelo nobene študije, ki bi upravičevala kapitalsko naložbo v Makedoniji, prav tako pa ni bilo seznanjeno s predvidenimi pogoji premostitvenega posojila.
Rok za oddajo vlog za študijska posojila
13. 12. 2000 00.00
Na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje je v rubriki naša dejavnost - štipendije in posojila od 30. novembra objavljen drugi javni razpis za dodelitev posojil za študij. Prav tako je na spletnih straneh na voljo vloga za bančno posojilo za študij in regresiranje realne obrestne mere z navodilom za izpolnjevanje. Zainteresirani jo lahko natisnejo in jo izpolnjeno priporočeno pošljejo na Zavod RS za zaposlovanje na Glinškovo 12 v Ljubljani ali pa jo osebno vložijo na uradu za delo zavoda, kjer so vloge za posojila prav tako na voljo. Rok za oddajo vlog je 21. december letos, so sporočili z omenjenega zavoda.
Posojilo EU za zaprtje Černobila
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je danes Ukrajini odobrila 585 milijonov dolarjev posojila. Denar je namenjen za izgradnjo dveh reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki, ki naj bi nadomestili izpad električne energije po zaprtju Černobila. Posojilo bo prispevala Evropska agencija za jedrsko energijo Euratom.
Izpostavljenost telekomunikacijskega sektorja
11. 12. 2000 00.00
Britanski investitorji in banke postajajo vse bolj previdni pri vlaganjih v telekomunikacijska podjetja, je poročal BBC. Bankirje je pred preveliko izpostavljenostjo telekomunikacijskemu sektorju posvaril tudi britanski vladni urad za finančno svetovanje (FSA). V slednjem so poudarili, da je 34 londonskih bank sicer ravnalo preudarno, a ker se razmere v sektorju lahko zelo hitro spremenijo, so jim svetovali previdnost pri prihodnjih naložbah.
Večja eskontna obrestna mera
01. 12. 2000 00.00
Svet Banke Slovenija (BS) se je 21. novembra odločil za povečanje splošne eskontne obrestne mere BS z devet odstotkov na deset odstotkov letno, ki začne valjati danes. Posledično pa se je danes spremenila tudi obrestna mera za lombardna posojila z deset odstotkov na 11 odstotkov letno ter zamudna obrestna mera.
Jutri začetek sklepanja pogodb NSVS
26. 11. 2000 00.00
Jutri bo petnajst bank začelo sklepati pogodbe z drugo generacijo varčevalcev v okviru nacionalne varčevalne sheme. Julija lani, ko je shema začela delovati, so bile vrste pred bančnimi okenci precejšnje, na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, ki je nosilec sheme, pa podobno pričakujejo tudi letos.
Mažarska odpravila sankcije proti ZRJ
22. 11. 2000 00.00
Madžarska je po zgledu Evropske unije odpravila sankcije proti sosedi ZR Jugoslaviji, je danes sporočil tiskovni predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva Gabor Horvath. Ta ukrep vključuje sankcije na nove naložbe, jamstva za izvozna posojila, ki jih zagotavlja država na področju trgovine in privatizacije, ter na trgovino z dobrinami, ki jih ZRJ potrebuje pri obnovi države, je še pojasnil Horvath.
Ugodni devizni krediti SKB banke
15. 11. 2000 00.00
SKB banka je na osnovi pred kratim prejetega mednarodnega sindiciranega posojila v višini 50 milijonov evrov s strani sindikata trinajstih tujih bank pripravila posebno ponudbo deviznih kreditov za slovenske uvoznike, ki jih slednji že lahko črpajo. Podjetje lahko najame kredit za različno ročnost, kar vpliva tudi na višino obrestne mere. Slednjo je SKB banka pri deviznih kreditih znižala za najmanj 0,4 odstotne točke pri kratkoročnih in največ 0,7 odstotne točke pri dolgoročnih deviznih kreditih.
Upad prodaje avtomobilov
15. 11. 2000 00.00
Prodaja novih avtomobilov v Zahodni Evropi je oktobra upadla za štiri odstotke. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov se je prodaja v primerjavi z oktobrom 1999 znižala s 1,17 milijona na 1,12 milijona vozil.
Posojilo madžarski družbi MOL
27. 10. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) je podpisala pogodbo za odobritev 100 milijonov evrov prve tranše od 200 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je uprava EIB odobrila madžarski naftni in plinski družbi MOL (Magyar Olaj-es Gazipari Rt). S pomočjo posojila bo družba MOL modernizirala infrastrukturo naftnih in plinskih tovarn in omrežij po vsej Madžarski. Podpredsednik EIB Wolfgang Roth je dejal, da je to že drugo posojilo EIB, namenjeno temu zasebnemu madžarskemu podjetju, ki mu tako pomagajo pri razvoju. Evropska investicijska banka pomaga industriji v Srednji Evropi, da bi ta izboljšala konkurenčnost in učinkovitost v smislu pričakovanja vstopa v Evropsko unijo, da bi povečala regionalno povezovanje in kljubovala pritiskom trga ter liberalizaciji tega sektorja. EIB stalno povečuje posojila desetim državam Srednje Evrope, ki se pripravljajo na vstop v EU. Od leta 1990 je EU tako za projekte zasebnega in javnega sektorja na Madžarskem namenila posojila v višini 1,6 milijarde evrov.
Pokojnine ostajajo nespremenjene
24. 10. 2000 00.00
Kljub luknji, ki zeva v pokojninski blagajni bodo te za zdaj ostale nespremenjene. Danes je o tem razpravljal upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za pokrivanje primanjkljaja bodo najeli posojila, ki jih nameravajo vrniti prihodnje leto.
Projekt razvoja poteka po načrtih
23. 09. 2000 00.00
Sredi oktobra bodo po določilih Svetovne banke izpolnjeni pogoji za začetek izvajanja projekta razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva in s tem tudi za začetek črpanja posojila, ki ga je za projekt Sloveniji odobrila Svetovna banka. Po besedah vodje projektnega sveta generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Franca Koširja je namreč projektni svet na seji v začetku minulega tedna ugotovil, da vse naloge potekajo po načrtih.
Večja posojila za vzhodno Evropo
05. 09. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) namerava povečati obseg posojil za srednje- in vzhodnoevropske države, ki čakajo na vstop v Evropsko unijo (EU). EIB bo tako obseg vsote za posojila z letošnjih 2,2 milijarde evrov naslednje leto povečala na tri milijarde evrov, leta 2003 pa naj bi za posojila pridruženim članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope namenila približno štiri milijarde evrov. Prednost pri dodeljevanju posojil naj bi namenili železniškim projektom in projektom čistilnih naprav.
Za zaščito potrošnika
23. 08. 2000 00.00
Glavni cilj zakona o potrošniških kreditih, ki je danes stopil v veljavo, je zaščita potrošnika kot šibkejše stranke v pogodbenem razmerju. Po novem bo potrošnik tudi bolj seznanjen, koliko ga bo najem kredita stal. Določbe zakona se tako nanašajo na potrošniške kredite v najširšem pomenu besede. V ta okvir sodijo med drugim posojila v obliki odloženega plačila, zlasti pri prodaji blaga ali zagotavljanju storitev ter gotovinska posojila ali prekoračitve na tekočem računu. Zakon predvideva tudi izjeme. Tako denimo ne velja za sklepanje tistih kreditnih pogodb, v katerih je znesek kredita manjši od 40.000 tolarjev, prav tako ne velja za pogodbe z odplačilno dobo do največ treh mesecev. Zakon o potrošniških kreditih uvaja dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, ki jih bo potrebno pridobiti do konca leta 2001.
FED ni spremenila obrestnih mer
23. 08. 2000 00.00
Ameriška centralna banka v skladu s pričakovanji večine analitikov včeraj ni zvišala obrestnih mer. Odbor guvernerjev centralne banke (ali Fed) je v sporočilu za javnost zapisal, da podatki kažejo na upočasnjevanje rasti povpraševanja, ki se približuje stopnji produktivnosti. Wall Street je Fedovo odločitev, da pusti obresti pri miru že drugič zapored, sprejel brez posebnega navdušenja, saj je indeks Dow Jones na borzi v New Yorku porasel le za 59,34 točke na vrednost 11.139,14 točke.
IMP Klima montaža gradi v Sarajevu
03. 08. 2000 00.00
Ljubljansko podjetje IMP Klima montaža in sarajevska farmacevtska družba Bosnalijek sta včeraj v Sarajevu sklenili sporazum o izgradnji čistih prostorov v okviru rekonstrukcije in posodobitve obratov za proizvodnjo trdih oralnih tablet. Vrednost naložbe, ki bo s pomočjo posojila Svetovne banke dokončana februarja 2001, je okrog 3,5 milijona mark, je za STA povedala direktorica podjetja IMP Klima montaža Branka Babič.
IMP Klima montaža gradi v Sarajevu
02. 08. 2000 17.30
Ljubljansko podjetje IMP Klima montaža in sarajevska farmacevtska družba Bosnalijek sta včeraj v Sarajevu sklenili sporazum o izgradnji čistih prostorov v okviru rekonstrukcije in posodobitve obratov za proizvodnjo trdih oralnih tablet. Vrednost naložbe, ki bo s pomočjo posojila Svetovne banke dokončana februarja 2001, je okrog 3,5 milijona mark, je za STA povedala direktorica podjetja IMP Klima montaža Branka Babič.
Svetovna banka odobrila manj posojil
01. 08. 2000 13.46
Svetovna banka (WB) je v minulem poslovnem letu, ki se je končalo 30. junija letos, državam v razvoju odobrila za 15,3 milijarde dolarjev posojil, medtem ko so te še v letu prej dobile za 29 milijard dolarjev posojil.
Posojila Slovenskim železarnam
13. 07. 2000 18.15
Vlada je na današnji seji obravnavala tudi vprašanje zavarovanja izpolnitve obveznosti Slovenskih železarn za najete kredite in povratna sredstva za trajna obratna sredstva. Dan je bil predlog, da se v skladu s pogoji državnih pomoči pomaga doseči sposobnost preživetja v tej tradicionalno delovno intenzivni panogi. Pri tem gre za obnavljanje kreditov v skladu z zakonom o jamstvu države za kredite za trajna sredstva Slovenskim železarnam.
Kreditiranje na zmerni ravni
09. 07. 2000 15.25
V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo kreditiranje gospodarstva ter prebivalstva in države na zmerni ravni. Stanje kreditov je bilo konec maja realno za 2,9 odstotka višje kot decembra 1999, ugotavlja junijsko Ekonomsko ogledalo, publikacija Urada RS za makroekonomsko analizo in razvoj (ZMAR).