posojila
Zloženka Koliko nas bo stal kredit
08. 02. 1998 10.26
Koliko nas bo stal kredit je naslov zloženke, ki jo je izdalo Združenje bank Slovenije. Zloženka je namenjena občanom, v njej pa bančno združenje skuša na enostaven in razumljiv način predstaviti način izračuna anuitet za posojila ter razliko med obema načinoma izračuna anuitet.
Letos posojila EIB v vrednosti 25 milijard ekujev
07. 02. 1998 09.26
Evropska investicijska banka (EIB) je napovedala, da bo letos za posojila namenila približno 25 milijard ekujev, kar je za skoraj dve milijardi več kot lani. Predsednik banke Brian Unwin je povedal, da bo večina teh posojil v evrih ali valutah, ki se bodo z uveljavitvijo Evropske gospodarske in denarne unije 1. januarja prihodnje leto konvertirale v evro.
Reprogramirani dolgovi južnokorejskih bank
30. 01. 1998 08.31
Vlada Južne Koreje se je z bankami upnicami dogovorila o reprogramiranju dolgov v višini 24 milijard dolarjev. Po besedah korejskega finančnega ministra Lin Chang Yuela bodo obresti reprogramiranih dolgov za posojila z enoletnim vračilnim rokom znašale LIBOR + 2,25 odstotka, za dolgove z dvoletno zapadlostjo LIBOR + 2,5 odstotka, za triletne dolgove pa LIBOR + 2,75 odstotka. Banke upnice so za vsa dolgoročna posojila pridobile tudi državno jamstvo. Južnokorejski notranji in zunanji dolgovi so ob koncu preteklega leta znašali 153 milijard ameriških dolarjev, do marca pa naj bi poravnali 24 milijard dolarjev dolgov.
Azijska gospodarska kriza čez pet let mimo
24. 01. 1998 10.50
Poslovodstva družb desetih azijsko-pacifiških držav menijo, da je sedanja gospodarska kriza prehodna in da se bo čez največ pet let gospodarstvo tega območja vnovič popravilo. Po raziskavi, ki so jo izvedli v Far Eastern Economic Review in Asian Business News, kar 80 odstotkov poslovodij meni, da azijski "gospodarski čudež" še ni zaključen, 45 odstokov pa jih meni, da se bodo gospodarske dejavnosti v regiji popravile v tri do pet letnem obdobju. Obenem je pokazala anketa opravljena na Japonskem, da 72 odstotkov vodilnih družb vrejame, da je japonsko gospodarstvo v upadanju. Mnoge tamkajšnje družbe se namreč pritožujejo, da jim domače banke ponujajo posojila z višjimi obrestnimi merami in zahtevajo strožje pogoje zadolževanja.
Kmetijsko ministrstvo bo pomagalo kmetiji Ivana Večka
23. 01. 1998 15.27
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je skupaj z državnim sekretarjem za prehrano Matjažem Kočarjem in predstavnico podpredsednika vlade Marjana Podobnika Milko Pance danes obiskal kmetijo Ivana Večka v Mislinji.
Slaba posojila japonskih bank
13. 01. 1998 09.19
Japonske banke imajo v svojih bilancah bistveno več slabih posojil, kot pa so doslej domnevali. Kot je sporočilo japonsko finančno ministrstvo, so bile japonske banke konec septembra obremenjene s slabimi posojili v skupni vrednosti 76,71 bilijona jenov (približno bilijon nemških mark). Še decembra lani je japonsko finančno ministrstvo trdilo, da slaba posojila japonskih finančnih ustanov znašajo le 28,1 bilijona jenov.
Matični odbor podprl interventni zakon o poroštvih za obveznosti podjetij elektrogospodarstva
08. 01. 1998 12.41
Odbor državnega zbora (DZ) za gospodarstvo je podprl predlog interventnega zakona o državnem poroštvu za restrukturiranje obveznosti podjetij s področja elektrogospodarstva, ki ga bo DZ obravnaval na 18. izredni seji, ki je sklicana za popoldan.
Jutri prva izredna seja državnega zbora v novem letu
07. 01. 1998 11.29
Državni zbor se bo jutri popoldan sestal na izrednem zasedanju, na katerem naj bi po predloženem dnevnem redu obravnaval štiri zadeve.
Za več kot 150 milijard dolarjev dolgov Južne Koreje
31. 12. 1997 08.10
Zunanji dolg Južne Koreje je konec novembra po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašal skoraj 157 milijard dolarjev. Podatek zajema tudi posojila čezmorskih podružnic korejskih finančnih ustanov in posojila pri tujih bankah. Južnokorejska vlada bo v sodelovanju z IMF vsak mesec objavljala podatke o zunanjem dolgu, saj se je Seul v okviru pogajanj z IMF o premostitvenem posojilu zavezal, da bo poleg ustreznih gospodarskih in finančnih reform poskrbel tudi za večjo transparentnost. IMF, Svetovna banka in Azijska banka za razvoj so Južni Koreji doslej namenile 14 milijard dolarjev premostitvenega posojila, IMF in 13 držav pa so obljubili še 10 milijard dolarjev predčasnih posojil do konca januarja.
Avstralija odobrila posojilo Južni Koreji
25. 12. 1997 12.42
Avstralija je Južni Koreji odobrila posojilo v vrednosti 330 milijonov, ki je po besedah ministra za zakladnico Petra Costella nemenjeno krepitvi južnokorejske valute in mednarodnega zaupanja v novega predsednika države. Obrok posojila, ki ga je odobrila avstralska vlada, je del zgodnejšega posojila Avstralije Južni Koreji v višini milijarde dolarjev, ki ga je država odobrila, ko je Seul mednarodno skupnost prvič zaprosil za pomoč pri reševanju finančne krize. Po besedah ministra Costella je namen posojila podpreti napovedane gospodarske reforme v Južni Koreji, še zlasti v finančnem sektorju.
Nov načrt pomoči japonskemu finančnemu sektorju
24. 12. 1997 15.16
Japonska vladajoča liberalno-demokratska stranka je danes predlagala sprejetje novega načrta za pomoč finančnemu sektorju. Ta predvideva, da naj bi država sprostila 20.000 milijard jenov (155 milijard dolarjev) za posojila v primeru potrebe japonskih bank.
Južni Koreji odobreno posojilo za premagovanje krize
24. 12. 1997 09.33
Svetovna banka je v torek odobrila posojilo Južni Koreji v višini treh milijard dolarjev. Gre za prvega med ukrepi za premagovanje južnokorejske finančne krize. Posojilo je del mednarodnega svežnja pomoči azijskim državam v skupni vrednosti skorajda 60 milijard dolarjev. Od tega Svetovna banka prispeva 10 milijard, Mednarodni denarni sklad pa 21 milijard dolarjev.
Mobitel dobil posojilo Evropske investicijske banke
22. 12. 1997 14.38
Evropska investicijska banka (EIB) je slovenskemu podjetju Mobitel odobrila posojilo v vrednosti več kot 45 milijonov ekujev. Kot so sporočili s sedeža EIB, naj bi Mobitel s temi sredstvi dogradil in razširil omrežje mobilne telefonije GSM.
SRD ni odobrila posojila Litostroju
19. 12. 1997 13.35
Predsednik in člani uprave Slovenske razvojne družbe so danes prejeli osnutek nove pogodbe o zaposlitvi, je povedal predsednik nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe in državni sekretar za industrijo Boris Šuštar. Na včerajšnji seji nadzornega sveta SRD so med drugim zavrnili prošnjo Litostroja za najem 25 milijonov tolarjev, ki jih rabi za novembrske plače.
Svetovna banka Rusiji odobrila novo posojilo
19. 12. 1997 12.05
Svetovna banka v Washingtonu je Rusiji odobrila novo posojilo v vrednosti 1,6 milijarde dolarjev. Informacijo je danes v Moskvi potrdila tiskovna predstavnica te banke. Posojilo naj bi Svetovna banka izplačala v dveh tranšah, namenjeno pa je nadaljnji gospodarski preobrazbi in za podporo reformam v Rusiji. Natančnega datuma začetka črpanja novega posojila niso sporočili. Svetovna banka je od leta 1992 Rusiji odobrila 28 posojil v skupni vrednosti 6,4 milijarde dolarjev.
Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo
17. 12. 1997 15.22
Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.
Kubansko gospodarstvo ponovno nazaduje
16. 12. 1997 08.44
Kubansko gospodarstvo po precejšnji okrepitvi v letu 1996 ponovno beleži počasnejšo rast. Kot je v Havani povedal minister za gospodarstvo in planiranje Jose Luis Rodriguez, se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) letos povečal le za 2,5 odstotka, medtem ko je Kuba lani zabeležila kar 7,8-odstotno gospodarsko rast.
Japonsko posojilo Kitajski
08. 12. 1997 08.47
Japonska in Kitajska sta podpisali sporazum, po katerem bo japonska Izvozno-uvozna banka Kitajski odobrila posojilo v višini 225 milijonov dolarjev. Kitajska centralna banka bo kot prejemnica posojila sredstva porabila za izvedbo več obsežnih projektov, ki so določeni v kitajskem državnem načrtu. Del posojila bo namenila za gradnjo mostu v mestu Xiamin v pokrajini Fujian, ostanek pa za razširitev letališča v mestu Shenzhen v pokrajini Guangdong ter za izgradnjo avtoceste v avtonomni pokrajini Xinjiang Uygur.
Bo drugi Drnovškov obisk v Sarajevu učinkovitejši
27. 11. 1997 12.04
Dopisnik ljubljanskega Dela v četrtkovem članku iz Sarajeva ugiba o učinkovitosti bližnjega obiska predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška dvajset dni po njegovem prvem povojnem obisku v Sarajevu.
Porast tečajev delnic na borzi v Tokiu
26. 11. 1997 10.25
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes kljub napovedi o propadu še ene finančne ustanove porasli. Potem, ko je borzni indeks Nikkei v torkovem trgovanju po razglasitvi stečaja četrte največje borzno-posredniške hiše Yamaichi Securities padel za 854 točk, se je danes okrepil za več kot odstotek.
Hudi padci tečajev na azijskih borzah
25. 11. 1997 00.00
Tečaji vrednostnih papirjev na borzi v <b>Tokiju</b> so po razglasitvi stečaja četrte največje japonske borznoposredniške hiše Yamaichi Securities danes množično padali, še naprej pa so se cenile tudi delnice v <b>Seulu</b>. Hude padce tečajev so zabeležile tudi borze v <b>Hongkongu</b> in jugovzhodni Aziji, a so bili padci manj dramatični kot v Seulu ali Tokiju.
Za modernizacijo romunske infrastrukture 75 milijonov ekujev
19. 11. 1997 09.18
Evropska investicijska banka bo namenila 75 milijonov ekujev posojila za obnovo telekomunikacijskega omrežja v Romuniji in mestnega sistema ogrevanja v Bukarešti. 40 milijonov ekujev je namenjenih za pomoč pri nakupu moderne telekomunikacijske opreme, 35 milijonov pa za obnovo distribucijskega omrežja ogrevalnega sistema v prestolnici. Od leta 1991 je EIB za različne projekte v Romuniji skupaj namenila 570 milijonov ekujev.