posojila
Pomoč Svetovne banke v Romunijo in Albanijo
21. 01. 1999 08.16
Svetovna banka je odobrila dolgoročna posojila za pomoč Romuniji v višini 10 milijonov dolarjev, Albaniji pa bo namenila devet milijonov dolarjev. Namen obeh posojil je spodbuditi gospodarski in družbeni razvoj na ravni lokalnih skupnosti. V Romuniji bodo denar namenili za izboljšanje infrastrukture na 600 revnih kmečkih območjih, s čimer bodo nadaljevali boj z revščino, ki traja že nekaj let. Tudi Albanija bo denar namenila izgradnji infrastrukture na podeželju in v mestih ter izobraževanju državnih uradnikov na lokalni ravni.
Banka Celje lani dve milijardi bruto dobička
06. 01. 1999 12.34
Banka Celje je v minulem letu dosegla vse zastavljene cilje in ustvarila dve milijardi tolarjev bruto dobička. Bilančna vsota je ob koncu leta znašala približno 133 milijard tolarjev, Banka Celje pa se tako s 5,7-odstotnim tržnim deležem uvršča na peto mesto med slovenskimi poslovnimi bankami.
Evropska komisija odprla posojilni program v vrednosti dveh milijard evrov
05. 01. 1999 15.12
Evropska komisija je danes z dvanajstimi velikimi mednarodnimi bankami podpisala okvirni posojilni program v vrednosti dveh milijard evrov. V njegovem okviru bodo izdane obveznice, izražene v evrih, s katerimi bo Evropska unija financirala posojila za države nečlanice v težkih finančnih težavah in za vzhodnoevropske države na področju jedrske varnosti.
EBRD kapitalsko okrepila Alpino
28. 12. 1998 12.35
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je minuli teden podpisala dogovor s predstavniki Alpine o kapitalski okrepitvi v višini 12 milijonov mark.
S spremembo zakona do čim ugodnejšega posojila za izgradnjo plinskih blokov v TE Brestanica
16. 12. 1998 11.02
Odbor državnega zbora (DZ) za gospodarstvo je za odločanje na potekajoči izredni seji DZ pripravil predlog za noveliranje zakona o poroštvu RS za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov moči 2x114 MW v Termoelektrarni Brestanica. Predlagana novela ne spreminjajo višine in vrste poroštva za najem kredita, določa pa, da se lahko kredit najame tudi v drugi valuti, ne le v nemških markah.
DZ začel že 30. izredno zasedanje
15. 12. 1998 15.12
Državni zbor (DZ) je začel že 30. izredno zasedanje, na katerem naj bi tudi sprejeli državni proračun za leto 1999. V dopolnjenem predlogu proračuna '99 vlade so glede na prvotni predlog odhodki višji za dobre dve milijardi tolarjev in znašajo 960,7 milijard tolarjev. Dopolnjen predlog proračuna predvideva na prihodkovni strani 930,8 milijard tolarjev in je za 2,1 milijarde tolarjev večji kot v prvotnem predlogu proračuna. Proračunski primanjkljaj je tudi v dopolnjenem predlogu proračuna za prihodnje leto ostal enak in je predviden v višini 29,8 milijard tolarjev. Vlada v dopolnjenem predlogu proračuna '99 predlaga povečanje skupnega obsega zadolževanja državne blagajne za 10,5 milijard tolarjev. Tako naj bi skupni obseg potrebnega zadolževanja za leto 1999 znašal 108,3 milijarde tolarjev.
Banka Slovenije znižala splošno eskontno obrestno mero
09. 12. 1998 12.58
Svet Banke Slovenije (BS) je na svoji torkovi seji med drugim znižal splošno eskontno obrestno mero BS z deset na osem odstotkov letno. Sprememba bo stopila v veljavo 1. januarja 1999. Sprejeti sklep o znižanju splošne eskontne obrestne mere BS ima za posledico znižanje obrestne mere za lombardna posojila z enajst na devet odstotkov letno ter zamudne obrestne mere, so po seji sveta sporočili iz BS.
IMF Rusiji ne bo namenil novih posojil
02. 12. 1998 15.13
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus, ki se mudi na obisku v Moskvi, ruskemu premieru Jevgeniju Primakovu ni obljubil nobene finančne pomoči.
Primakov: Rusija bo spoštovala pogoje sklada IMF
28. 11. 1998 12.26
Ruski premier Jevgenij Primakov je med današnjim srečanjem s političnimi predstavniki v Belgorodu na jugozahodu države dva dni pred napovedanim prihodom generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michela Camdessusa v Moskvo zatrdil, da bo Rusija spoštovala pogoje, ki jih je postavil sklad.
Direktor IMF Camdessus v začetku decembra v Moskvi
26. 11. 1998 11.28
Direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus se bo predvidoma prihodnji torek in sredo mudil na pogovorih v Moskvi. Kot danes poročajo ruske tiskovne agencije, ki se sklicujejo na navedbe vlade, sta se za obisk po telefonu sinoči dogovorila Camdessus in ruski premier Jevgenij Primakov.
Slovensko gospodarstvo premalo investira
20. 11. 1998 15.55
Generalni sekretar Gospodarskega interesnega združenja izvoznikov, katerega jedro je 13 podjetij, ki poslujejo uspešno v svetovnem merilu, Gojko Stanič je na današnji tiskovni konferenci predstavil stališča združenja, sprejeta na posvetu predstavnikov podjetij in strokovnjakov. Temeljna usmeritev stališč je poudarjanje in stimuliranje investiranja v podjetja, kjer so večinski lastniki državljani Slovenije s ciljem zvišanja mednarodne konkurenčnosti in ravni zaposlenosti.
Braziliji prek 41 milijard dolarjev posojil
18. 11. 1998 09.09
Največja država v Latinski Ameriki Brazilija, ki se je po ruski krizi tudi sama znašla v velikih težavah, je od Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in drugih mednarodnih finančnih ustanov dobila posojila v višini 41,5 milijarde dolarjev, pri čemer je MDS prispeval 18 milijard dolarjev. Omenjeno posojilo je del triletnega programa pomoči Braziliji, ki naj bi državi omogočilo premostitev finančnih težav. V prihodnjih 12 mesecih bo MDS Braziliji po potrebi odobril še nadaljnjih 37 milijard dolarjev posojil, sporočajo iz omenjene ustanove. Brazilija se je MDS zavezala, da bo v prihodnjih mesecih izpeljala varčevalne ukrepe, ki pa jih bo moral potrditi še brazilski parlament. MDS in največje industrijske države nameravajo s posojili brazilsko gospodarstvo povrniti v stabilno stanje.
Ameriška centralna banka znižala obrestno mero
18. 11. 1998 08.14
Ameriška centralna banka je tretjič v dveh mesecih znižala orientacijske obresti. Odbor banke za odprti trg je včeraj znižal obrestno mero za enodnevna posojila za nadaljnjo četrtino točke na 4,75 odstotka. Eskontna obrestna mera se je znižala na 4,5 odstotka.
Rusija bo namenila 10 milijard rubljev posojil za zasebne banke
17. 11. 1998 17.40
Ruska centralna banka je danes napovedala, da bo ruskim zasebnim komercialnim bankam namenila posojila v vrednosti najmanj deset milijard rubljev (približno 600 milijonov dolarjev), s katerimi si bodo pomagale pri premostitvi finančne krize v Rusiji. To je po zasedanju duminega proračunskega odbora, ki je potekalo za zaprtimi vrati, danes napovedal guverner Ruske centralne banke Viktor Gveraščenko.
EIB namenja 25 milijonov ekujev za Bolgarijo
17. 11. 1998 10.48
Evropska investicijska banka (EIB) je Bolgariji za odpravljanje škode, ki jo je povzročilo drsenje zemlje na obrežjih Črnega morja in ob Donavi, namenila 25 milijonov ekujev posojila. Kot so sporočili z EIB, bo denar namenjen za popravila kot tudi za sofinanciranje okrog 30 projektov za izgradnjo ustrezne zaščite proti drsenju zemlje. EIB je Bolgariji doslej namenila skupaj 471 milijonov ekujev posojil.
Krizno srečanje predsednikov Srednje Amerike
10. 11. 1998 08.46
Predsedniki Srednje Amerike so na kriznem vrhunskem srečanju v Salvadorju sinoči pozvali k odpisu dolgov za Honduras in Nikaragvo, ki ju je orkan Mitch najbolj prizadel. Od mednarodnih posojilodajalcev so obenem zahtevali dodatna posojila za odpravo posledic katastrofe. Predsedniki so v skupni izjavi pozvali ZDA in Evropsko unijo, naj svoje trge povsem odpreta za uvoz izdelkov iz Srednje Amerike. Na poplavnih območjih Srednje Amerike, ki jih je prizadel Mitch, je medtem vse večja nevarnost okužb. V okolici vulkana Casitas na severozahodu Nikaragve, kjer je pred več kot tednom v plazu umrlo 2000 ljudi, so do včeraj zažgali 628 trupel. Nikaragovska ministrica za zdravstvo Martha McCoy je dejala, da se bodo z zažiganjem trupel morda lahko izognili širjenju nevarnih bolezni. Zdravstveno ministrstvo Kostarike pa je včeraj sporočilo, da je na meji z Nikaragvo vzpostavilo sanitarni kordon, da bi preprečilo množičen prihod beguncev s prizadetih območij.
IMF sprostil posojilo za Ukrajino
01. 11. 1998 09.09
Mednarodni denarni sklad (IMF) je sprostil posojilo za Ukrajino v višini 78 milijonov dolarjev. Kot navajajo predstavniki te mednarodne ustanove, je omenjena tranša del 2,2 milijard dolarjev vrednega posojila, namenjenega splošnemu razvoju v Ukrajini. IMF je v začetku meseca izplačilo omenjene tranše odložil, kot glavni razlog takemu ravnanju pa je navedel čakanje na rezultate reprogramiranja ukrajinskih dolgov, ki jih omenjena država ima do najpomembnejših upnikov.
IMF odobril nov obrok posojila Ukrajini
30. 10. 1998 16.17
Svet guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je včeraj sprejel poročilo o gospodarskih razmerah v Ukrajini konec septembra in s tem prižgal zeleno luč za nov obrok posojila v višini 78 milijonov dolarjev v naslednjih nekaj dneh, je povedal predstavnik IMF, ki ni želel biti imenovan.
Stabilizacijski program ruske vlade predstavljen v Londonu
24. 10. 1998 09.53
Program ruske vlade za finančno-ekonomsko stabilizacijo, ki je v fazi zaključnega usklajevanja, lahko preobrne stanje in zaustavi negativne gibanja v finančnem sistemu Rusije, je izjavil predsednik ruske centralne banke Viktor Geraščenko na mednarodni konferenci Moskva - invest '98 v Londonu. Veliko pozornost udeležencev dvodnevne konference je pritegnil nastop moskovskega župana Jurija Luškova, ki je predstavil globalen pregled vzrokov finančne krize v Rusiji. Kot je dejal Luškov, tiči glavni vzrok sedanjih problemov predvsem v zgrešeni politiki predhodnih ruskih vlad v gospodarstvu, in sicer v radikalnih reformacijah, denacionalizaciji podjetij, popolni usmerjenosti na tuja posojila in nekontrolirani porabi teh.
Delegacija IMF v Moskvi
21. 10. 1998 09.55
Delegacija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je v Moskvi danes začela pogovore o dodelitvi obroka posojila Rusiji v višini 4,3 milijarde dolarjev. Obrok je del posojila v višini 22,6 milijarde dolarjev, ki so ga Rusiji konec julija zagotovili IMF, Svetovna banka in drugi donatorji. IMF pogojuje nadaljevanje pomoči Rusiji s tržnimi reformami.
EIB namenja posojilo za širjenje hitre železniške povezave s predorom pod Rokavskim prelivom
21. 10. 1998 08.23
Evropska investicijska banka je namenila 290 milijonov ekujev posojila za razširitev hitre železniške povezave med celinsko Evropo in Veliko Britanijo, ki jo omogoča povezava pod Rokavskim prelivom. Gre za dodatnih 109 kilometrov proge do britanskega Folkestonea, ki bo zgrajena do leta 2003 in bo nadalje razširjena do leta 2006. Omenjena proga je del hitre železniške transevropske povezave, ki vključuje Pariz, Bruselj, Koeln, Amsterdam in London. EIB je za to železniško povezavo doslej namenila več kot 130 milijonov ekujev posojil.
EIB namenja posojilo za infrastrukturo v Budimpešti
20. 10. 1998 07.47
Evropska investicijska banka (EIB) je namenila 110 milijonov ekujev posojila Budimpešti za nakup tramvajev, izboljšavo ravnanja z odpadno vodo ter za dela na izboljšavi cest, parkov, igrišč in termalnih kopališč. V obrazložitvi o namembnosti posojila EIB ocenjuje, da bo investicija Budimpešti pomagala dosegati ekološke standarde Evropske unije in izboljšati življenjske pogoje v madžarski prestolnici. Vključno s to investicijo je EIB doslej Madžarski namenila 1,3 milijarde ekujev.
EIB Poljski namenja 45 milijonov ekujev za tramvaj v Krakovu
08. 10. 1998 08.18
Evropska investicijska banka (EIB) je Poljski namenila 45 milijonov ekujev posojila za izgradnjo tramvajske proge v Krakovu. To posojilo je EIB Poljski namenila v okviru pristopnega partnerstva, ki predvideva naraščanje vlaganj v okoljsko zaščito s ciljem doseganja standardov Evropske unije, so razložili pri EIB.
Ključe novih neprofitnih stanovanj dobilo 19 družin
07. 10. 1998 13.39
Ljubljanska županja Vika Potočnik je na priložnostni slovesnosti najemnikom predala 19 novih stanovanj na križišču Topniške in Črtomirjeve ulice v Ljubljani.
Več sredstev za mlade pare in mlade družine
24. 09. 1998 16.10
Upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je sprejel sklep o povišanju obsega sredstev, ki so namenjena za 24. razpis sklada, in sicer do višine nekaj več kot 2,575 milijarde tolarjev, so sporočili iz sklada.
Slovenske železnice podpisale sporazum o nakupu vlakov z nagibno tehniko
21. 09. 1998 11.49
Slovenske železnice (SŽ) in italijansko podjetje Fiat Ferroviaria sta podpisala pogodbo o nakupu treh novih vlakov z nagibno tehniko, bolj znanih pod imenom Pendolino. Pogodbena vrednost posla znaša 4,33 milijarde tolarjev, vanj pa so vštete tri tričlenske garniture, rezervni deli, potrebna dokumentacija ter posebna oprema za vzdrževanje. Slovenske železnice bodo nakup financirale z najetjem posojila pri konzorciju slovenskih bank, poroštvo za omenjeno posojilo pa je s sprejetjem posebnega zakona dala Republika Slovenija.
Soros ne bo umaknil naložb iz Rusijo
18. 09. 1998 12.35
Mednarodni sponzor George Soros je mnenja, da bi Rusija morala prejeti nova posojila, ki bi ji pomagala pri izhodu iz največje ekonomske krize novejše zgodovine, kar pa ji bo uspelo le, če bo nadaljevala z reformami. Tednik Trud-7 je med drugim iz preko interneta izpeljanega intervjuja s Sorošem citiral tudi Soroševo izjavo, da je tudi sam zaradi ruske krize izgubil veliko vsoto denarja, vendar pa da ne namerava umakniti svojih naložb v tej državi.
MDS Ukrajini odobril posojilo v višini 2,2 milijarde dolarjev
08. 09. 1998 08.31
Mednarodni denarni sklad (MDS) je Ukrajini odobril posojilo v višini 2,2 milijarde ameriških dolarjev, s katerim bo omenjena država skušala omiliti posledice ruske finančne krize, ki se je močno odrazila tudi na njeno sosedo. Del posojila s triletnim rokom odplačila v višini 257 milijonov dolarjev naj bi bil izplačan že prihodnji teden, sporočajo iz MDS. Ukrajinska vlada je sicer minuli teden razširila dovoljeni odklon tečaja ukrajinske valute grivna, s čimer jo je precej razvrednotila. Ukrajina kar 40 odstotkov svoje blagovne menjave opravi z Rusijo, zaradi česar jo je ruska kriza še posebej prizadela.
IMF 2,2 milijarde dolarjev posojila Ukrajini
05. 09. 1998 14.51
Mednarodni denarni sklad (IMF) je dodelil 2,2 milijardi dolarjev posojila Ukrajini, ki je bila po ruskem finančnem zlomu prisiljena razvrednotiti svojo valuto grivno, je danes sporočila ukrajinska vlada.
Ameriški senat odobril izplačilo IMF
03. 09. 1998 10.48
Ameriški senat je včeraj odobril izplačilo 17,9 milijard ameriških dolarjev Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) v prihodnjem letu. Predlog zakona mora zdaj sprejeti še predstavniški dom ameriškega kongresa, kjer pričakujejo razpravo o višini prispevka.