posojila
IMF preložil odločitev o morebitnem posojilu Ukrajini
26. 08. 1998 16.45
Mednarodni denarni sklad (IMF) je preložil odločitev o dodelitvi 2,2 milijarde dolarjev posojila Ukrajini, dokler ne preuči trdnosti ukrajinskih denarnih trgov po finančni in politični krizi v sosednji Rusiji, so danes sporočili s predstavništva IMF v Kijevu.
Telekom Slovenije podpisal posojilno pogodbo v višini 33 milijonov mark
25. 08. 1998 14.57
Telekom Slovenije je danes podpisal posojilno pogodbo v vrednosti 33 milijonov nemških mark (nekaj več kot 3,1 milijarde tolarjev) z nemškim konzorcijem petih mednarodnih komercialnih bank. V konzorciju so Bankgesellscaft Berlin AG, Creditanstalt AG, The Dai-Ichi Kangyo Bank, Dresdner Bank in Banque et Caisse D''Espargne de l''Etat Luxemburg. Posojilo je namenjeno financiranju investicijskega programa Telekoma Slovenije za tekoče srednjeročno obdobje.
Več ruskih bank na robu stečaja
22. 08. 1998 10.00
Nekaj ruskih bank je na robu stečaja in bi lahko prihodnji teden prišle pod nadzor centralne banke, je včeraj ocenila revizorska agencija Fitch IBCA. Agencija navaja, da je večina teh bank ''odigrala vlogo pri odločitvi o 90-dnevnem moratoriju'' na plačilo dela zunanjega dolga Rusije, ki so jo objavili v ponedeljek ob devalvaciji rublja. Ruske banke imajo za približno milijardo dolarjev konzorcijskega posojila, od katerih moratorij velja za 250.000 dolarjev.
Kirijenko: proračun 1999 ''po najbolj pesimističnem scenariju''
20. 08. 1998 11.10
Ruska vlada je davi začela sejo, na kateri razpravlja o posledicah devalvacije rublja za socialni in gospodarski položaj v državi. Premier Sergej Kirijenko je napovedal, da bo do 7. septembra vlada obravnavala nov osnutek proračuna za leto 1999 ter predlog amandmajev k letošnjemu proračunu, parlamentu pa naj bi oba predloga predložili do 21. septembra.
Kirijenko pozval Japonsko na pomoč
19. 08. 1998 10.15
Po pisanju današnjega tokijskega tiska je ruski premier Sergej Kirijenko v pismu japonskemu kolegu Keizu Obučiju pozval k čimprejšnjemu nakazilu posojila, dogovorjenega med Rusijo in Japonsko, da bi s tem prispevali k reševanju ruske finančne krize.
Rusija bo kljub moratoriju odplačevala tuje dolgove
18. 08. 1998 15.05
Ruska centralna banka je danes poudarila, da bodo tuje dolgove Rusije kljub moratoriju vlade še naprej odplačevali, so poročale ruske tiskovne agencije. 90-dnevni moratorij na odplačevanje tujih dolgov ne velja za plačila vlade, finančnega ministrstva, centralne banke in ruskih regij, piše v izjavi centralne banke.
Ruski Aeroflot dobil pomoč v višini 350 milijonov dolarjev
10. 08. 1998 07.41
Ruski letalski prevoznik Aeroflot je z ameriško banko Chase Manhattan podpisal sporazum o dodelitvi posojila v višini 350 milijonov dolarjev, ki naj bi jih porabil za nakup desetih letal vrste boeing 737. Nova letala bo ruska družba uporabljala na pomembnejših evropskih linijah. Aeroflot je načrt o nakupu ameriških letal napovedal že minulo leto in s tem povzročil negodovanje v domači letalski industriji. Ruska vlada je že napovedala, da bo zaščitila domačo industrijo.
Rusiji septembra 2,8 milijarde dolarjev posojila IMF
07. 08. 1998 07.33
Ruska vlada bo od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) septembra prejela 2,8 milijarde dolarjev, precej manj od sprva predvidenega drugega obroka izrednega posojila v višini 4,3 milijarde dolarjev, ki so ga v Moskvi pričakovali že julija, je sporočil namestnik ruskega finančnega ministra Oleg Vjugin.
Bolgarija znova pridobila posojilo Mednarodnega denarnega sklada
04. 08. 1998 08.08
Bolgarija in Mednarodni denarni sklad sta sklenila vnovičen posojilni dogovor, ki bo tej balkanski državi v prihodnjih treh letih omogočil črpanje posojila v vrednosti 800 milijonov dolarjev. Preostala sredstva, ki jih Bolgarija potrebuje za izpeljavo svojih reform, bodo zagotovili drugi posojilodajalci. Mednarodni denarni sklad ocenjuje bolgarski program reform, ki naj bi zagotovil 4- do 5-odstotno gospodarsko rast, kot zelo vzpodbuden, sporočajo predstavniki omenjene ustanove.
EIB Poljski namenja 280 milijonov ekujev za avtoceste
30. 07. 1998 11.00
Evropska investicijska banka (EIB) je za financiranje izgradnje avtocest na Poljskem namenila 280 milijonov ekujev. Gre za projekte, ki so bili na dveh vseevropskih konferencah o transportu, leta 1994 na Kreti in leta 1997 v Helsinkih, določeni za prednostne. Posojilo v višini 150 milijonov ekujev je namenjeno za obnovo 25 kilometrov avtoceste med Sosnico in Murckowsko na jugu države. Projekt je del visoko prioritetne transevropske avtoceste Berlin - Dresden - Wroclaw - Katowice - Krakov - Rzeszow - Kijev. 130 milijonov posojila pa EIB namenja za financiranje obvoznice v Poznanu. Ta je del transevropskega koridorja, ki čez Poznan, Varšavo in Minsk povezuje Berlin in Moskvo.
Kirijenko pozdravil dodelitev prvega dela posojila IMF
22. 07. 1998 08.43
Ruski premier Sergej Kirijenko je sprejetje protikriznega vladnega načrta v dumi in predsedniški odlok danes imenoval ''popolno zmago'', obenem pa pozdravil dodelitev prvega obroka posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v višini 4,8 milijona dolarjev Rusiji.
Jelcin Kirijenku zaupal uresničitev protikriznega programa
18. 07. 1998 13.05
Ruski predsednik Boris Jelcin je premieru Sergeju Kirijenku danes dal proste roke za sprejetje nujnih ukrepov za uresničitev vladnega protikriznega programa, poroča agencija Interfax.
IMF bo povečal pomoč Indoneziji
17. 07. 1998 08.31
Mednarodni monetarni sklad (IMF) je v sredo odobril nujno posojilo Indoneziji v višini milijarde dolarjev in sporočil, da se so mednarodni donatorji sporazumeli, da bodo povečali doslej obljubljeno količino pomoči za 6 milijard dolarjev. Predstavniki IMF, Avstralije, Kitajske, Azijske razvojne banke in Svetovne banke so se dogovorili, da bodo Indoneziji do aprila 1999 podelili dodatnih 6 milijard dolarjev pomoči v posojilih. IMF je lani, po zlomu indonezijskega tržišča, vladi v Džakarti zagotovil 41 milijonov dolarjev posojil, vendar so bila posojila v maju zaustavljena zaradi političnega in gospodarskega nereda v državi, ki je pripeljal do odstopa predsednika Suharta.
Washington: dodatne 1,3 miljarde dolarjev za Indonezijo
16. 07. 1998 15.45
Mednarodni denarni sklad (IMF) je včeraj odobril zvišanje posojila Indoneziji v višini 1,3 milijarde dolarjev; po napovedih so se za povišanje posojila Džakarti odločili še nekatere druge mednarodne ustanove.
Ruski finančni minister pozval dumo, naj podpre varčevalni program
15. 07. 1998 18.08
Ruski finančni minister Mihail Zadornov je parlament, v katerem imajo večino komunisti in nacionalisti, danes pozval, naj podpre varčevalni program vlade. Duma je za zdaj načelno sprejela novi zakon iz protikriznega programa vlade Sergeja Kirijenka. Ta predvideva izboljšanje sistema plačevanja davkov za mala podjetja, kot so restavracije, bencinske črpalke ali trgovine. Protikrizni program vlade je osnova za sprejem mednarodnih posojil v vrednosti 22,6 milijard dolarjev. V tretjem branju pa je duma sprejela zakon o pravicah tujih vlagateljev.
IMF bo sprostil milijardo dolarjev za Indonezijo
15. 07. 1998 11.15
Mednarodni denarni sklad se je odločil, da bo sprostil posojilo v višini ene milijarde dolarjev za Indonezijo. Kot je v Džakarti danes napovedal indonezijski predsednik Jusuf Habibi, naj bi odlok v Washingtonu podpisali še danes.
Duma še o zakonih za rešitev krize
15. 07. 1998 09.46
Ruski parlament bo danes nadaljeval razpravo o zakonih za rešitev krize, ki jih je predlagal premier Sergej Kirijenko, obenem pa naj bi tekla razprava tudi o dogovorih glede posojila Rusiji v vrednosti več milijard dolarjev. Hitro uresničevanje varčevalnih ukrepov je odločilno za dodelitev posojil Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Predsednik Boris Jelcin je dumo, v kateri imajo večino komunisti in nacionalisti, v torek še enkrat pozval, naj glasuje za zakone.
Prvi obrok posojila Rusiji še ta teden
14. 07. 1998 13.31
Japonska naj bi prvo tranšo posojila Rusiji v skupni vrednosti 1,5 milijarde dolarjev sprostila v četrtek, je ob koncu obiska na Japonskem izjavil ruski premier Sergej Kirijenko. Prvi obrok posojila sicer znaša 400 milijonov dolarjev. Kirijenko je še povedal, da bodo sredstva iz omenjene tranše skupaj s prvim obrokom stabilizacijskega posojila, ki ga bo Rusija prejela od Mednarodnega denarnega sklada, namenili razvoju premogovnikov in odpiranju novih delovnih mest v tem gospodarskem sektorju.
DZ nadaljuje izredno zasedanje
10. 07. 1998 10.29
Državni zbor (DZ) na izredni seji nadaljuje včeraj prekinjeno drugo obravnavo predloga za noveliranje zakona o lokalni samoupravi, v okviru katere se morajo poslanke in poslanci opredeliti še do peščice od skupaj kakšnih 70 vloženih dopolnil.
DZ danes o noveli zakona o lokalni samoupravi
09. 07. 1998 12.59
Državni zbor (DZ) bo nadaljeval izredno zasedanje in se po napovedih najprej lotil druge obravnave novele zakona o lokalni samopravi. Na dnevnem redu izrednega zasedanja sta sicer še dve zakonski noveli s področja lokalne samouprave (o financiranju občin ter o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij) ter predlog zakona o najetju posojila pri Skladu sveta Evrope za socialni razvoj za izvedbo projekta investiranja v šolski prostor in opremo.
Tunizija bo dobila štiri posojila Svetovne banke
09. 07. 1998 09.25
Svetovna banka je Tuniziji odobrila štiri posojila v višini 222 milijonov dolarjev ter tako podprla prizadevanja te afriške države za nadaljnji razvoj. Prvi kredit v višini 50 milijonov dolarjev, ki je bil namenjen za modernizacijo infrastrukture, je Tunizija že dobila, nadaljnji trije, namenjeni razvoju zdravstva, šolstva in kmetijstva, pa bodo izplačani proti koncu leta.
EIB Firencam namenja 51 milijonov ekujev
04. 07. 1998 09.42
Evropska investicijska banka (EIB) je Firencam namenila 51 milijonov ekujev posojila. Denar je namenjen za projekte obnove objektov kulturne dediščine in za infrastrukturne projekte kot je na primer izgradnja kolesarskih cest. Posojilo spada v okvir ''amsterdamskega akcijskega načrta''. Ta spodbuja namenjanje posojil EIB v državah Evropske unije za obnovo urbanih središč, če projekti ustvarjajo nova delovna mesta.
Izredno zasedanje Državnega zbora prihodnji teden
03. 07. 1998 13.48
Državni zbor (DZ) se bo prihodnji teden, in to v sredo, 8. julija, sestal na izrednem zasedanju, na katerem bo, kot so se dogovorili na seji kolegija predsednika DZ Janeza Podobnika, predvidoma obravnaval sveženj zakonodaje s področja lokalne samouprave ter predlog interventnega zakona o najetju posojila pri Skladu Sveta Evrope za socialni razvoj za izvedbo projekta investiranja v šolski prostor in opremo.
Ravbarjeva sprejela na razgovor italijanskega veleposlanika
30. 06. 1998 13.13
Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar se je včeraj z italijanskim veleposlanikom v Ljubljani Massimom Spinettijem pogovarjala o rezultatih in dogovorih petega zasedanja mešane slovensko-italijanske komisije za gospodarsko sodelovanje, ki je potekalo 23. junija v Rimu, so sporočili iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj.
Po 30 letih nova cerkev v Parizu
26. 06. 1998 13.32
Po 30 letih, ko v francoski prestolnici niso zgradili nobenega cerkvenega hrama, je Pariz dobil novo cerkev. Nedavno je namreč pariški nadškof, kardinal Jean-Marie Lustiger, posvetil novo cerkev v 15. okrožju, največjem v glavnem mestu v Francije. Notranjost kockaste cerkve, ki se je pridružila dosedanjim osmim v omenjeni pariški četrti s 14.000 prebivalci, je v obliki grškega križa, zgrajena je iz lesa in kovine, ima 30 metrov visok zvonik, sprejme pa lahko 400 ljudi. Cerkev so začeli graditi jeseni leta 1996, stroški so znašali 4,5 milijona dolarjev, od česar so dve tretjini zbrali z darovi, ena tretjina pa so bančna posojila. Do leta 2000 naj bi po napovedih v Parizu zgradili še šest novih cerkva.
Kitajska še vedno ostaja največji posojilojemalec Svetovne banke
25. 06. 1998 10.15
Svetovna banka je v fiskalnem letu, ki se bo končalo 30. junija, Kitajski odobrila za 2,62 milijarde dolarjev investicijskih posojil, so v sredo sporočili iz te banke. Posojila Kitajski znašajo 9 odstotkov skupnih posojil Svetovne banke in predstavljajo največji delež posojil kakšni posamezni državi. Seštevek vseh posojil Kitajske s strani Svetovne banke tako dosega 30,36 MILIJARDE dolarjev za 200 projektov. Od tega je 20,58 MILIJARDE zagotovila Mednarodna banka za obnovo in razvoj, 9,78 MILIJARDE dolarjev pa Mednarodna razvojna agencija. Več kot polovica posojil je bilo namenjenih za izgradnjo prometne, energijske, industrijske in mestne infrastrukture.
Čubajs: Glavni problemi z IMF razrešeni; duma o vladnem programu 1. julija
24. 06. 1998 13.30
Glavne ovire za sprostitev prve tranše posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Rusiji v vrednosti 670 milijonov dolarjev "so odstranjene", so po današnjih pogovorih med pomočnikom generalnega direktorja sklada Stanleyja Fischeraj in ruskimi predstavniki pod vodstvom Anatolija Čubajsa v Moskvi izjavili predstavniki Rusije in IMF.
Sestala se bo slovensko-italijanska komisija za gospodarsko sodelovanje
22. 06. 1998 14.58
Državna sekretarka na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar bo popoldne odpotovala v Rim, kjer se bo drevi sestala z državnim podsekretarjem italijanskega ministrstva za zunanje zadeve Pierom Fassinom. Sestanka se bosta udeležila tudi slovenski veleposlanik v Italiji Peter Bekeš in viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant.
Južna Koreja napovedala liberalizacijo finančnega sektorja
22. 06. 1998 11.51
Južnokorejska vlada je danes sporočila nov načrt liberalizacije poslovanja z devizami. Korejska podjetja in finančne institucije lahko od 1. aprila 1999 sklepajo kratkoročna posojila v tujih valutah, takrat pa bodo tudi odpravljene omejitve za prodajo vrednostnih papirjev v tujini, so danes sporočili z južnokorejskega finančnega ministrstva.
Svetovna banka odobrila posojili Hrvaški
21. 06. 1998 09.44
Svetovna banka je konec tedna Hrvaški odobrila posojilo v višini 40,6 milijona dolarjev, ki je namenjeno projektu obnove vzhodne Slavonije, Baranje in zahodnega Srema. Kot v sporočilu navaja Svetovna banka, je to območje eno najbolj rodovitnih na Balkanu, zaradi vojne pa so namakalni sistemi v zelo slabem stanju. Sredstva bodo tako namenili za popravilo in posodobitev namakalnih naprav na 155.000 hektarjih površin, odstranitev min v omrežju za namakanje ter ureditev razmer v naravnem parku Kopački rit. Hrvaška pa je od Svetovne banke dobila tudi 36,3 milijona posojila za izboljšanje okoljske infrastrukture na območju Trogirja in Kaštela, predvsem za rešitev problema odpadnih voda. Hrvaška je od leta 1993, ko je postala članica Svetovna banke, dobila skupno 620 milijonov dolarjev posojil za 12 projektov.