posvečena
Multimedialna razstava v galeriji Kapelica
19. 12. 1998 10.55
V galeriji <a href=http://www.kapelica.org/enter.html target=_blank>Kapelica</a> na Kersnikovi je na ogled multimedialna razstava <B>Med bližnjiki in sorodniki </B>avtorjev <B>Marka Kovačiča, Žige Koritnika </B>in <B>Mihe Krivica</B>. Ustvarjalci so se poleti l. 1997 udeležili strokovne ekskurzije na Kitajsko, ki jo je vodil letos preminuli profesor na Filozofski fakulteti Iztok Saksida, ki mu je razstava tudi posvečena. Kitajska akademija znanosti je slovenski odpravi omogočila ogled in fotografiranje krajev, ki so zahodnjakom večinoma nedostopni.
Klima v Haagu končuje turnejo po evropskih prestolnicah
08. 12. 1998 09.56
Avstrijski kancler in predsedujoči Evropske unije Viktor Klima je včeraj pozno popoldne prispel v Haag, zadnjo postajo svoje turneje po evropskih prestolnicah v pripravah na vrh EU na Dunaju.
Avstrijska arhitektura se predstavlja v Franciji
29. 11. 1998 12.28
Pod naslovom ''Graditi v Evropi, avstrijski arhitekti v Evropi 20. stoletja'' bo od 3. do 23. decembra v Lyonu potekala razstava, na kateri bodo prikazali raznolik in kozmopolitski položaj avstrijskih arhitektov v Evropi. Multimedijski koncept razstave je izdelal arhitekt in profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju August Sarnitz. Ob tem naj bi 4. in 5. decembra v Grenoblu potekal kolokvij o avstrijski in francoski arhitekturi, ki se ga bodo udeležili predstavniki obeh držav. Na razstavi v Lyonu bodo s pomočjo videa, diapozitivov, modelov, risb in fotografij predstavili zlasti avstrijske dosežke zadnjih trideset let. Razstava v galeriji Terreaux bo posvečena med drugim arhitektom Borisu Podrecci, Heinzu Tesarju, Hansu Holleinu, Hausu Ruckerju, Karlu Kowalskemu, Coopu Himmelblauu in Raimundu Abrahamu. Na drugem prizorišču razstave, na šoli za arhitetekturo v Lyonu, pa bodo predstavili avstrijsko arhitekturo na prelomu stoletja z imeni kot Otto Wagner, Max Fabiani, Adolf Loos, Josef Hoffmann in drugi. V kinu Le France v Lyonu bodo obenem prikazali filme o avstrijskih arhitektih in njihovem delu v Evropi.
V Franciji je potekala prva mednarodna konvencija muzejev stripa
23. 11. 1998 12.27
V francoskem mestu Angouleme je minuli konec tedna potekala prva mednarodna konvencija muzejev stripov. Konvencijo je odprl Američan Mort Walker, ki je leta 1974 ustanovil prvi muzeja stripa na svetu v Greenwichu v ameriški zvezni državi Connecticut. Konvencije so se udeležili predstavniki 11 evropskih in ameriških muzejev. Posvečena je bila medsebojnemu spoznavanju muzejev, izmenjavi izkušenj in organizaciji skupnih razstav in publikacij. Pobudo za srečanje je dal francoski center za strip in podobe (CNBDT), ki so ga v Angoulemeu ustanovili leta 1990.
Predlagana ustanovitev največ petih novih škofij
17. 11. 1998 17.28
Na rednem jesenskem zasedanju Slovenske škofovske konference (SŠK), ki danes poteka v Ljubljani, so doslej govorili o slovenski sinodi, odnosih med cerkvijo in državo ter o predlogu za ustanovitev novih škofij, ki ga je SŠK posredovala posebna osemčlanska komisija.
Vsebinska predstavitev memoarske knjige igralca Poldeta Bibiča
14. 11. 1998 11.00
V Mali drami SNG Ljubljana bodo drevi, v okviru gledališkega večera s Poldetom Bibičem, predstavili njegovo knjigo, memoarsko-leposlovno delo z naslovom Soigralci, ki je izšlo pri založbi Mladinska knjiga.
Stalna razstava Ite Rine v Škrateljnovi hiši v Divači
05. 11. 1998 16.36
Občina Divača in Slovenska kinoteka sta pripravili stalno razstavo o filmski igralki Iti Rini. Razstava v Škrateljnovi hiši v Divači je prva stalna postavitev, posvečena kakšnemu filmskemu ustvarjalcu na Slovenskem in obenem prva stalna razstava Slovenske kinoteke.
Prešernova družba letos izdala že 25 knjig
22. 10. 1998 15.01
Prešernova družba je danes predstavila tri nove knjige, ki so izšle pri tej založbi. To so roman Franeta Tomšiča Posvečena zemlja, potopis Mareta Cestnika Nasmej se mi s poševnimi očmi ter slikanica Sveti senan, ki je izšla v zbirki Poezija dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki. Pri Prešernovi družbi, ki veliko pozornost posveča domačim avtorjem, je letos izšlo 25 knjig, približno polovica teh pripada domačim avtorjem.
V Gradcu razstava o impresionistih
03. 09. 1998 18.37
V graškem deželnem muzeju Joanneum se jutri začenja razstava o impresionizmu. Predstavljena so dela znanih impresionističnih umetnikov, kot so Degas, Renoir, Sisley, Monet, Pissaro, Manet, Corot in Courbet, osrednja pozornost pa je posvečena njihovim nepoznanim delom, ki so nastala med 1860 in 1910.
V Pragi poteka konferenca o delu lorda Byrona
02. 09. 1998 07.57
Približno petdeset literarnih zgodovinarjev in poznavalcev dela angleškega romantičnega pesnika lorda Byrona (1788-1824) sodeluje na 24. konferenci londonskega Združenja Byron, ki bo v Pragi potekala še jutri. Predsednik združenja Geoffrey Bond, profesor Timothy Webb z bristolske univerze in profesor Drummond Bone z glasgowske univerze so med glavnimi udeleženci štiridnevne konference, ki ga je v češki prestolnici organizirala fakulteta za književnost praške karlove univerze. Konferenca je predvsem posvečena razlikam v interpretaciji del Georgea Byrona na Vzhodu in Zahodu, kot tudi vplivu vzhoda na njegovo pisanje. Ob konferenci so pripravili tudi branje del lorda Byrona, tudi v dvorcu Krivoklat blizu Prage.
36. Viennale '98
31. 08. 1998 15.51
V okviru glavnega programa letošnjega 36. filmskega festivala <A HREF=http://www.viennale.or.at/1997/main/ TARGET=_BLANK>Viennale '98</A>, ki bo potekal od 16. do 24. oktobra na Dunaju, bodo prikazali preko sto igranih, dokumentarnih in kratkih filmov. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja francoskemu kritiku, producentu in režiserju Lucu Moulletu, ameriškemu igralcu Jeffu Bridgesu, japonskemu režiserju Kendžiju Micogučiju ob njegovi 100. obletnici rojstva ter pokojnemu ameriškemu igralcu in pevcu Deanu Martinu, so sporočili prireditelji Viennale '98. Pri izbiri filmov je vodja festivala Hans Hurch tudi letos stavil na dosežke aktualne sodobne kinomatografije, ki bodo prvič prikazani v Avstriji. Že pred začetkom glavnega programa tega festivala se bo začela v avstrijskem filmskem muzeju retrospektiva, ki je tokrat v celoti posvečena francoskemu režiserju Jean-Lucu Godardu. Od 1. do 31. oktobra bo tako prvič po 25 letih na ogled obsežno filmsko delo tega znanega francoskega režiserja, ki je s svojim prvim celovečernim filmom Do zadnjega diha z Jean-Paulom Belmondom v glavni vlogi leta 1959 postal eden od utemeljiteljev t.i. novega vala. Na sporedu bodo skoraj vsi njegovi kratki, epizodni in celovečerni filmi, nastali med letoma 1954 in 1998.
Glasbeni večer z mojstri baročne glasbe
18. 08. 1998 09.09
Festival Radovljica '98 bo drevi gostil enega vodilnih ansamblov evropske baročne glasbe Sonatori de la Gioiosa Marca, ki je bil v Trbižu ustanovljen leta 1983. Ansambel bo koncentiral v radovljiški graščini in bo s svojim koncertnim sporedom v pravem ambientu skušal pričarati glasbeno popotovanje po ustvarjalnosti srednjeevropskih skladateljev instrumentalne glasbe od sredine 17. do poznega 18. stoletja.
Sarah Ferguson - Fergie bo imela svoj ''talk show''
18. 08. 1998 07.54
Sarah Ferguson, nekdanja žena angleškega princa Andrewa, bo po navedbah angleškega tabloida The Sun gostila deset enournih oddaj na evropski satelitski televizijski postaji SKY TV.
Razstava o ribištvu v Tržaškem zalivu
14. 08. 1998 13.21
V Prosvetnem domu na Opčinah pri Trstu so sinoči odprli razstavo z naslovom Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Razstava, ki bo odprta do 20. septembra, poteka v okviru tradicionalne prireditve Tabor 98, ki jo vsako leto prireja istoimensko društvo na Opčinah. Na razstavi sta spregovorila predsednik slovenskega Jadralnega kluba Čupa iz Sesljana Marino Košuta ter avtor razstave kapitan Bruno Volpi Lisjak, avtor uspešne knjige Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave, ki je izšla leta 1995 pri založbi Mladika v Trstu.
Na Mittelfestu predstavitev antologije Novo slovensko pesništvo
21. 07. 1998 09.29
V okviru festivala Mittelfest, ki te dni poteka v zamejskem Čedadu, bo v soboto, 25. julija, ob 22. uri na dvorišču čedajske stolne cerkve predstavitev antologije Novo slovensko pesništvo (Nuova poesia slovena). Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska.
Makedonski premier Crvenkovski v Sloveniji
13. 07. 1998 09.49
Na uradnem obisku v Sloveniji se danes in jutri mudi makedonski ministrski predsednik Branko Crvenkovski. Kot poudarjajo v uradu predsednika vlade, obisk potrjuje obojestranski interes Makedonije in Slovenije po krepitvi sicer zelo dobrih dvostranskih odnosov in po poglobitvi vsestranskega sodelovanja, še zlasti na gospodarskem področju.
Korenine - nova zbirka Založbe Nova revija
29. 06. 1998 11.32
Založba Nova revija iz Ljubljane je začela izdajati novo zbirko, poimenovano Korenine. Zbirka je posvečena knjigam z zgodovinsko tematiko, ki zajema različne in nove poglede na slovensko zgodovino.
Konec literarne revije Vuelta?
18. 06. 1998 15.12
Po napovedih naj bi avgusta letos prenehala izhajati prestižna mesečna literarna revija Vuelta, najvplivnejša na tem področju v Latinski Ameriki, ki jo je leta 1976 ustanovil aprila letos umrli sloviti mehiški pesnik Octavio Paz. Omenjeni sklep so sprejeli po odločitvi Pazove vdove, ki meni, "da iz spoštovanja do pesnikovega življenja in dela revija ne more več izhajati".
Seminar o vključevanju Slovenije v EU
24. 05. 1998 11.15
V Kranjski Gori se nadaljuje tridnevni seminar Evropska unija in vključevanje Slovenije, ki ga prireja Kalandrovo društvo iz Ljubljane v sodelovanju z Združeno listo socialdemokratov, inštitutom Karl Renner z Dunaja in Fondacijo Friedrich Ebert iz Nemčije. Na seminarju sodeluje 40 udeležencev.
Slovenistični dan v Trstu
07. 05. 1998 15.55
V veliki dvorani Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu so danes pripravili Slovenistični dan. Prireditev, ki je posvečena obravnavi problematike kmečke leksike v slovenskih narečjih iz zornega kota tradicije in inovacije, je pripravila visoka šola modernih jezikov. Dopoldne so predstavili tri novejša dela, povezana s problematiko slovenistike: knjigo Roberta Depita Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo (Aspekti rezijanske kulture v krajevnih imenih), knjigo esejev Mirana Košute Krpanova sol ter Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru Dušana Jakomina. Zinka Zorko iz mariborske univerze je spregovorila o kmečki terminologiji v prekmurskem narečju, Ludwig Karničar iz univerze v Gradcu o kmečki terminologiji v koroških slovenskih narečjih, Herta Maurer Lausegger s celovške univerze pa o starem in novem kmečkem besednjaku slovenskega narečja iz Rožne doline na Koroškem.
Van Goghov muzej bo začasno zaprl svoja vrata
03. 04. 1998 17.22
Van Goghov muzej v Amsterdamu bo 1. septembra za osem mesecev zaprl vrata. Medtem bodo muzej obnovili, zgradili pa bodo tudi dodatno krilo, je danes sporočilo vodstvo muzeja. Muzejska stalna zbirka predstavlja pomemben del opusa nizozemskega slikarja iz 19. stoletja Vincenta Van Gogha. Novo krilo muzeja bodo odprli z razstavo, ki bo posvečena Vincentovemu bratu Theu Van Goghu, ki je bil njegov svetovalec in zaupnik. V času, ko bodo v muzeju potekala obnovitvena dela, bo del stalne zbirke na ogled v bližnjem Rijksmuseumu. Van Goghov muzej naj bi ponovno odprli maja 1999.
Albrightova v Kanadi
10. 03. 1998 09.55
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je danes prispela v Ottawo na pogovore s kanadskim kolegom Lloydom Axworthyjem in premierom Jeanom Chretienom. Albrightova se je v Kanadi ustavila na poti z evropske turneje, ki je bila posvečena predvsem reševanju kosovske krize, medtem ko bo v Ottawi več govora o položaju na Kubi ter o ribolovu v Tihem oceanu.
Podelitev berlinskih levov
22. 02. 1998 10.57
S podelitvijo zlatih in srebrnih levov se bo po 12 dneh danes končal 48. mednarodni berlinski filmski festival Berlinale. Nagrade bo podelila žirija pod predsedstvom britanskega igralca Bena Kingsleya. Na festivalu je bilo predvajanih skupaj 300 filmov, v uradnem tekmovalnem programu pa se za odličja poteguje 25 filmov. Retrospektiva je bila posvečena ameriškima filmskima ustvarjalcema, bratoma Curtu in Robertu Siodmaku. Zlatega leva za življenjsko delo je prejela francoska igralka Catherine Deneuve.
Letošnji beneški festival posvečen Casanovi
13. 02. 1998 18.30
Letošnji enotedenski tradicionalni beneški festival, ki se začenja danes, bo posvečen velikemu razvratniku iz 18. stoletja Giacomu Casanovi. Casanova, rojen leta 1725 v Benetkah, je znan celemu svetu po svojih memoarih, napisanih v francoskemm jeziku, ter številnih in strastnih ljubezenskih razmerjih.