pravljice
Unicefova voščilnica velikanka
05. 12. 2003 00.00
Unicef Slovenija je začela akcijo pošiljanja voščilnice velikanke po Sloveniji.
Sneguljčičina mačeha v resnici njena mama
03. 10. 2003 00.00
Ljubitelji znane pravljice o Sneguljčici bodo razočarani ob odkritju, da je bila zlobna mačeha pravzaprav Sneguljčičina prava mama. To je na nedavnem Mednarodnem kongresu o pravljicah v nemškem Potsdamu zatrdil Heinrich Dickerhoff, strokovnjak za pravljice in predsednik Evropskega združenja pravljic, sklicujoč se na originalno inačico ene najbolj priljubljenih pravljic na svetu.
Madonna objavlja svojo prvo pravljico
09. 09. 2003 00.00
Maddona želi v svojem življenju poleg prepevanja in nastopanja na odrih početi še kaj drugega. Tako si je omislila prvo pravljico za otroke, napisati pa jih namerava še nekaj.
Drage poroke v ZDA
25. 07. 2003 00.00
Mladi pari v ZDA skušajo poiskati ustvarjalne načine za zmanjšanje visokih stroškov poroke. Povrečna poroka v ZDA stane namreč 22.000 dolarjev, medtem ko delež staršev, ki pokrivajo stroške svojih otrok stalno pada in trenutno znaša 20 odstotkov.
Alojz Ihan: Nekatere kritike me kar pogrejejo
22. 04. 2003 00.00
V klepetalnici 24ur.com. smo se ob dnevu knjige o slovenski literaturi pogovarjali s pisateljem, zdravnikom in kolumnistom dr. Alojzom Ihanom, ki je pravkar, pri Mladinski knjigi izdal svoje novo delo Salsa.
V Celju zaživela Pravljična dežela
18. 12. 2002 00.00
Na dvorišču Knežjega gradu v Celju je odprla vrata Pravljična dežela, v kateri so doma naj pravljična bitja.
Julia in Danny sta si v laseh
26. 09. 2002 00.00
Očitno je pravljice med Julijo Roberts in Dannyjem Modrom že konec. Pred kratkim st se sprla vsem na očeh.
20 let od smrti Grace Kelly
14. 09. 2002 00.00
Danes mineva 20 let od smrti monaške kneginje Grace, ki je umrla 14. septembra 1982 za posledicami prometne nesreče. Kneginje Grace, ki je svetovno slavo doživela kot hollywoodska igralka Grace Kelly, se v Monaku še vedno spominjajo s spoštovanjem.
Katančevo slovo
19. 06. 2002 00.00
Srečko Katanec je včeraj še zadnjič kot selektor slovenske nogometne reprezentance nastopil pred mediji. Bralce pa vabimo, da se nam danes ob 14. uri pridružijo v klepetalnici, kjer bomo gostili Sebastijana Cimerotiča.
Umrla Marija Lucija Stupica
28. 05. 2002 00.00
V Ljubljani je danes ponoči v 52. letu starosti umrla slikarka in knjižna ilustratorka Marija Lucija Stupica, ki je sodila med najbolj priljubljene slovenske ilustratorke.
Razlogi za gospodarsko krizo v Argentini
22. 12. 2001 00.00
O tem, zakaj je Argentina padla tako globoko v krizo in kako se iz nje lahko izvleče, smo se pogovarjali s finančnim strokovnjakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani Mojmirjem Mrakom.
Obračun med Jordanom in Carterjem
17. 12. 2001 00.00
Michael Jordan je lani, ko ni igral, največ kritičnih besed izrekel na račun svojega "naslednika" Vinca Carterja, češ da si z igro v obrambi še na zasluži takšnega naziva. Tokrat pa sta se na igrišču tudi soočila.
Slovenija v znamenju nogometa
15. 11. 2001 00.00
Ob uspehu slovenske nogometne reprezentance, je Mestna občina Ljubljana na bežigrajskem stadionu priredila slavje. Nogometaše pa sta sprejela tudi predsednik Kučan in premier Drnovšek.
Nogometna pravljica se nadaljuje...
14. 11. 2001 00.00
Kijev novembra leta 1999 in Bukarešta novembra leta 2001 bosta v vseh slovenskih nogometnih almanahih zapisani s posebnimi in močno poudarjenimi črkami.
Novosti za otroke
03. 04. 2001 00.00
Pri Založbi Mladinska knjiga sta izšli dve novi knjižni deli za otroke: v zbirki Velika slikanica je izšla avtorska slikanica Mojce Osojnik, Cicibanova zbirka pa je bogatejša za glasbene pravljice z naslovom Bakreni prstan, ki jo je napisala Slavica Remškar, uglasbila Katja Virant Iršič, ilustracije pa so prispevali Matjaž Schmidt, Alenka Sottler in Svjetlan Junakovič. Po predstavitvi novitet je vodja knjigarne Konzorcij Alenka Klemenc opozorila še na letošnji bolonjski sejem in na izbor, ki ga bodo že devetič zapored predstavili na domačem sejmu Bologna po Bologni.
Šestdeset let Nika Grafenauerja
05. 12. 2000 00.00
Ob šestdesetem rojstnem dnevu Nika Grafenauerja sta pri založbi Mladinska knjiga izšli antologiji njegove poezije, kjer je kot urednik otroške literature preživel več kot dve desetletji svojega plodnega urednikovanja, ki ga tačas nadaljuje v založništvu Nove revije. Grafenauer kot vsestranski umetnik pesni, piše kritike in eseje, prevaja najzahtevnejše avtorje, zlasti iz nemškega kulturnega kroga, urednikuje - sprva pri Tribuni in Problemih, nazadnje pri Novi reviji, ki jo je, kot meni urednik v MK Aleksander Zorn, spremenil v "žarišče posebne razumniške inteligence, kakršne na Slovenskem skorajda, ali pa sploh ni bilo" v zadnjih petdesetih letih. Grafenuaer piše tako za odrasle kot pesmi in pravljice za mladino. Aleksander Zorn kolego Grafenauerja uvršča med najboljše, pa tudi najbolj izvirne in samosvoje slovenske mladinske avtorje, "modernista najvišje lege", eksistencialista po čutenju, hermetičnega v izrazu, v poeziji arhitektonsko čistega in likovno nazornega, obenem pa neprevedljivega pisca.
Hrestač in mišji kralj v Nemčiji
27. 10. 2000 00.00
V Nemčiji je izšla pravljica Hrestač in mišji kralj (E. T. A. Hoffmann, Nussknacker und Mausekönig) z ilustracijami Marije Lucije Stupice.
Zbrani Andersenovi rokopisi
30. 06. 2000 19.27
Andersenov muzej v Koebenhavnu je kupil veliko zbirko rokopisov, pesmi in pisem Hansa Christiana Andersena ter več prvih izdaj njegovih pravljic. Dragocenih rokopisov je za 600 strani, zanje pa je bilo potrebno odšteti 456.000 ameriških dolarjev, so sporočili iz muzeja.
Izšla knjiga pravljic Katarince
24. 05. 2000 16.49
Zamejska revija za najmlajše in osnovnošolce z imenom Pastirček, ki jo izdaja Goriška Mohorjeva družba in jo urejuje Marijan Markežič, je izdala knjigo pravljic učiteljice in kulturne delavke iz Trsta Anamarije Volk Zlobec. V knjigi z naslovom Katarince je zbranih osem pravljic, ki jih je ilustrirala zamejska slikarka Magda Starec Tavčar.
Podelili Saint-Exuperyjeve nagrade
18. 05. 2000 15.14
Ob 100. obletnici rojstva francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja so v Parizu podelili nagrade pisateljem mladinske literature, ki nosijo njegovo ime. Nagrade v posamični vrednosti 10.000 frankov je podelil nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros-Gali, ki je leta 1998 postal generalni sekretar frankofonije. Nagrado v kategoriji otroških knjig sta prejela Emmanuelle in Benoit de Saint Chamas za knjigo Pravljice abecede (Les contes de l'alphabet). Pisatelj Jean Rolland in ilustrator Xavier Christin sta za roman Mali Moliere (Le Petit Moliere) prejela nagrado za najboljši mladinski roman. Nagrado za najboljšo tujo otroško knjigo so podelili libanonskemu piscu Jabburju Duaihyju za roman Duša gozda (L'Ame de la foret).
100. obletnica rojstva Anice Černej
29. 03. 2000 15.45
Vrtec Anice Černejeve in Muzej novejše zgodovine Celje sta začela dejavnosti ob stoletnici rojstva pesnice in pisateljice Anice Černejeve. Tako bodo v ponedeljek, 3. aprila, v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli likovno razstavo otrok, ki obiskujejo vrtec Anice Černejeve, ter prvič predstavili knjižno izdajo glasbene pravljice Klip, Klop - pravljica za Anico. Avtorica Mira Voglar je navdih zanjo dobila prav v pesmih Černejeve.
Predavanje in razstava kiparke Marjetice Potrč
24. 03. 2000 12.54
Ljubljanska galerija Škuc je po dolgih letih v svojih prostorih pripravila predstavitev novega projekta znane slovenske kiparke Marjetice Potrč. Potrčeva je včeraj najprej predavala, uro zatem pa v galeriji odprla razstavo, ki jo je naslovila Požgala je svoje mostove, ko je jezno odkorakala (She burned her bridges, when she walked out angrily). Razstava je sad dveletnega raziskovanja urbanih družb širom sveta in na njej Potrčeva razkriva vire za svoje gradbene postavitve. Slednje črpa tudi iz popularne kulture.
MK izbrala pravljice Oscarja Wilda
23. 02. 2000 16.06
Za zbirko Veliki pravljičarji, ki jo ureja Andrej Ilc, je založba Mladinska knjiga ob stoletnici smrti irsko-angleškega pisatelja fin-de-siecla Oscarja Wilda (1854-1900) izbrala devet njegovih pravljic, ki jih je Wilde izdal v zbirkah Srečni princ in druge pravljice ter Hiša granatnih jabolk. Založba se je za to izdajo poslužila malenkostno popravljenega prevoda, ki ga je po II. svetovni vojni opravil pisatelj Ciril Kosmač. Z ilustracijami pravljic se je spoprijela slikarka Alenka Sottler in se pri črnobelih risbah naslonila, podobno kot pisatelj v svojem načinu pripovedi, na grško mitologijo in japonsko slikarstvo. Obširno spremno besedo h knjigi, ki so jo danes predstavili v klubu Lili Novy, je zapisala Julija Uršič.
Nova zbirka Slovenske ljudske
16. 12. 1999 19.58
Založba Slovenska knjiga je z izvirno domačo slikanico O Pustu in zakletem gradu uvedla novo zbirko, poimenovano Slovenske ljudske, v kateri nameravajo po besedah urednice Danice Štumerger objavljati še neobjavljene ljudske pripovedi v slikanicah na najvišji kakovostni ravni ter tako prispevati k ohranjanju slovenskega ljudskega izročila in k spoznavanju tega med mladim in odraslim bralstvom. Iskrivo duhovito ljudsko pravljico o Pustu, ki pretenta same vrage, je v 50. letih na Dolenjskem po pripovedi pravljičarja Antona Dremlja - Resnika zapisal in posnel zbiralec Milko Matičetov, v knjižni jezik jo je prelila Anja Štefan, ilustriral pa Marjan Manček.
Shakespearov Vihar tudi v knjigi
02. 12. 1999 09.16
Ena najznamenitejših Shakespearovih iger Vihar je v prevodu Milana Jesiha in s spremno besedo Mirka Juraka izšla pri založbi Mladinska knjiga manj kot mesec dni pred novo uprizoritvijo, ki jo pripravljajo v Drami SNG Ljubljana. Jesihov prevod je bil dokončan pred približno desetimi leti, Vihar pa zatem v režiji Mileta Koruna interpretiran ''kot dramsko delo o spravi''. Viharja - pravljice, ljubezenske romance, alegorije, filozofskega premisleka o morali, o krivdi, odpuščanju in spravi ter še čem v eni sami igri, kot je naštel Jurak - se drži sloves Shakespearove dramske oporoke. Njena večplastnost pa deluje tudi izmuzljivo, ugotavlja ravnatelj ljubljanske Drame Janez Pipan, uprizarjanje te drame ''je večen izziv za gledališke režiserje - in mnogim, tudi sposobnim, je pri tem spodletelo''; januarsko uprizoritev na odru Drame pripravlja režiser poljskega rodu, redni gost ljubljanske Drame, Janusz Kica.
Koreodrama v slogu spevoigre
30. 11. 1999 18.56
Vodja gledališke družine Koreodrama Damir Zlatar Frey je za avtorsko obdelavo pravljice Oscarja Wilda Slavec in vrtnica navdušil glasbenika Janija Kovačiča, uprizoritev spevoigre pa zaupal četverici mladih igralcev, ki si šele začenjajo nabirati izkušnje. Nova predstava, ki bo premierno predstavljena v foyerju Drame SNG Ljubljana v nedeljo, 5. decembra, se razlikuje od dosedanjih, ''je sproščena, vedra, polna življenjskega veselja, a kljub temu ohranja prepoznavni slog projektov Koreodrame.''
Nova zbirka otroških knjig založbe Aristej
08. 11. 1999 19.07
V prostorih Društva slovenskih pisateljev so predstavili dve knjižni novosti založbe Aristej iz njihove nove zbirke leposlovnih knjig za otroke; zbirka, ki nadaljuje tradicijo založbe, nosi dekliško ime Iva, namenjena pa je otrokom od 4. do 10. leta starosti. Knjiga z naslovom Obleka lepo-in-prav (v prevodu Jane Unuk) je delo ameriške pesnice in pisateljice Sylvie Plath in ilustratorke Rotraut Susanne Berner, Sin Srakolin pa je izpod peresa domačega avtorja, komediografa, pisatelja in pesnika Vinka Moederndorferja; ilustrirala jo je Mirna Pavlovec.
Pravljica o svetlobi
12. 10. 1999 20.01
Lutkovno gledališče iz Maribora je danes v Etnografskem muzeju v Zagrebu odigralo predstavo Pravljica o svetlobi avtorice Bine Štampe-Žmavc. Predstava sodi v okvir razstave Udomačena svetloba Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) iz Ljubljane, ki jo bodo jutri po treh mesecih gostovanja zaprli.
Slovenska literatura v Pragi
23. 09. 1999 13.33
Praška kavarna Viola, ki ima "poetično-literarni" sloves, je s pomočjo Slovenske ambasade, v Češki republiki 21. septembra gostila slovenska literata mlajše generacije - Lelo B. Njatin in Aleša Debeljaka. Gostje so tako imeli priložnost slišati oba avtorja brati iz lastnih del v slovenščini - Njatinove pravljice Velikonovo srce ter Debeljakove nove pesniške zbirke Mesto in Otrok. Prav tako pa so ta večer nastopili češki interpreti. Ti so brali iz nedavno izšlih čeških prevodov Njatinove ter Debeljaka, ki so plod dolgoletne angažiranosti Dr. Františka Benharta. Ta je zagotovo najbolj zaslužen za promocijo slovenske literature v Češki republiki, saj je število njegovih prevodov skorajda že nepregledno. Nasploh pa je treba poudariti, da slovenska literatura - pa tu ne gre samo za dela Njatinove ter Debeljaka, temveč tudi Draga Jančarja, Aleša Štegerja in mnogih drugih - vedno naleti na topel in pritrdilen sprejem med češkimi bralci.
Šestletna Italijanka med počitnicami prebrala 149 knjig
14. 09. 1999 08.29
Šestletna Giulia Semilia iz Legnana pri Milanu je med poletnimi počitnicami prebrala 149 knjig. Kot je poročal dnevnik Corriere della Sera, je malo ljubiteljico branja njena občina za dosežek nagradila kot super-bralko leta 1999. Deklica si je knjige sposojala v lokalni knjižnici, za prebiranje pa je imela dovolj časa, saj s starši letos niso šli na morje. ''Najraje berem pravljice,'' je povedala Giulia, ki gre jeseni v drugi razred. Drugo mesto je zasedla prav tako šestletna deklica, ki je prebrala 67 knjig.