pravljice
Razstava ob 90-letnici slikarke Mare Kraljeve
05. 09. 1999 11.42
Slikarki Mari Kraljevi je ob njenem častitljivem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu, ljubljanska galerija Commerce pripravila razstavo, na kateri pa bodo poleg njenih del na ogled tudi slike avtoričinih učenk iz slikarske skupine Klub Arti. Razstavo bodo odprli v torek, 7. septembra, ob 19. uri, ko bodo predstavili tudi katalog ob 20-letnici delovanja te galerije s sedežem za Bežigradom, na Einspielerjevi 6. Uvodni govornik bo umetnostni zgodovinar in likovni kritik Mirko Juteršek.
Liam Neeson o kultu Vojne zvezd
16. 08. 1999 17.48
Za igralca Liama Neesona je najnovejše nadaljevanje sage o Vojni zvezd ''čudovit eskapističen in zabaven film'', vendar je kult, ustvarjen okrog legendarnih avantur v vesolju, zanj povezan z ''norostjo'', saj ga ''človek njegove starosti težko podoživlja''. V pogovoru za ponedeljkovo izdajo časnika Frankfurter Rundshau je Neeson kritično spregovoril tudi o trženju pravljice o vesolju. Potrdil je, da se Vojne zvezd ne da primerjati z njegovimi dosedanjimi filmi. Doslej je bil namreč bolj znan po karakternih vlogah, posebej pa je zaslovel z vlogo Oskarja Schindlerja v filmu Schindlerjev seznam Stevena Spielberga. Zanjo je bil leta 1992 nominiran za prestižno ameriško filmsko nagrado oskar. Liki v Vojni zvezd so po Neesonovem mnenju vendarle papirnate figure, ki jih ''ni mogoče intelektualno ali filozofsko nadgraditi''. Neeson režiserja Georgea Lucasa ceni kot pripovedovalca, pa tudi zaradi njegovega ''neobičajnega poznavanja kamere''. Ko se je Lucas po filmu Ameriški grafiti prvič po 18 letih spet lotil režije, se mu je Neeson z veseljem pridružil. Ne ve še, ali bo sodeloval tudi pri novih nadaljevanjih Vojne zvezd, bi pa v njih ''rad spet igral''.
Gledališče Odron na Trnfestu
01. 08. 1999 20.57
Na festivalu Trnfest '99 je v soboto gostovalo hrvaško gledališče Teatar odron s predstavo Baš-beton in stebri družbe Nikole Čelana v režiji Ivice Buljana. Predstava je bila posvečena mestu Split, ki je v zadnjih letih postal kraj z največjim številom zasvojencev z mamili na Hrvaškem. Performns se pri problemu problematiziranja drog naslanja na ljudsko pripovedko Baš - čelik - igro v obliki pravljice, ki so ji dodali elemente absurda in satire v slogu Monty Pythonevcev. Režiser predstave je Ivica Buljan, hrvaški teatrolog, dramaturg, esejist, ki je v Sloveniji sodeloval že z Vitom Tauferjem in Matjažem Pograjcem. V ljubljanskem Tunelu Lutkovnega gledališča pa so leta 1995 izvedli njegov multimedijski projekt Ime na koncu jezika. Danes je Buljan ravnatelj Drame Hrvaškega narodnega gledališča Split.
Premierna uprizoritev pravljice o Princeski in svinjskem pastirju
05. 05. 1999 17.42
V Prešernovem gledališču v Kranju bodo drevi premierno uprizorili pravljico o Princeski in svinjskem pastirju, ki jo je za najmlajše gledalce pripravil Oder mladih Centra kulturnih dejavnosti pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Predstava je v režiji Lojzeta Domajnka nastala po pravljici Hansa Christiana Andersena Svinjski pastir, v glavnih vlogah pa bodo zaigrali Anže Zevnik, Zlatko Puškar, Anja A. Bizjak in Mojca Stare.
Ob rojstnem dnevu Hansa Christiana Andersena
01. 04. 1999 20.27
Ob rojstnem dnevu priljubljenega pravljičarja Hansa Christiana Andersena bo jutri, 2. aprila, od 9. do 18. ure v klubu Lili Novy v Cankarjevem domu potekal drugi Pravljični maraton.
Boštjan Sever v Kranju z Rdečo kapico
15. 03. 1999 17.59
Lutkar in animator Boštjan Sever bo v četrtek, 18. marca, v okviru abonmaja na gradu Khislstein (Tomšičeva 44) mladim gledalcem predstavil svojo priredbo ene najbolj znanih pravljic bratov Grimm Rdeča kapica.
Izid knjige Pravljice Hansa Christiana Andersena
17. 12. 1998 13.44
Pri založbi Mladinska knjiga je v okviru zbirke Veliki pravljičarji izšla knjiga Pravljice Hansa Christiana Andersena, v kateri je zbranih šestindvajset najbolj znanih Andersenovih pravljic. Po besedah urednika otroške literature pri omenjeni založbi Andreja Ilca je pričujoča knjižna novost pomembna tako zaradi izvirne ilustracije Marije Lucije Stupice kot tudi zaradi prevoda, saj so izbrane pravljice tokrat prvič pri nas prevedene neposredno iz danskega izvirnika.
Mala sirena praznuje 85 let
26. 08. 1998 07.43
Mala sirena iz Koebenhavna je v nedeljo z vsem ustreznim pompom, cvetjem, pesmijo in plesom ter ob navzočnosti več sto oboževalcev praznovala 85. rojstni dan. Navdih za kip, simbol danskega glavnega mesta, je prišel iz pravljice Hansa Christiana Andersena, sireno pa je oblikoval 23. avgusta leta 1913 kipar Edvard Eriksen na željo pivovarja Carla Jakobsena, ustanovitelja pivovarne Carlsberg. Jakobsenu je ''zmešala glavo'' baletka Kraljevega gledališča Ellen Price, zato se je odločil, da jo bo ovekovečil v kipu z imenom osebe iz Andersenove pravljice. Mala sirena, največja znamenitost Koebenhavna, je v svojem življenju preživela že marsikaj hudega: dvakrat je ostala brez glave, bila poškodovana, vendar vsakič obnovljena in postavljena na svoje mesto tako, da gleda na odprto morje v pričakovanju svojega princa, ki se ne bo vrnil.
Kip male sirene v Koebenhavnu že drugič ob glavo
07. 01. 1998 15.23
V torek zgodaj zjutraj so kipu male sirene - simbolu danske prestolnice - neznanci znova odžagali glavo. Kip sirene, ki ga je po liku iz pravljice Hansa Christiana Andersena oblikoval kipar Edward Eriksen, že od leta 1913 stoji na skali ob vhodu v Koebenhavnsko pristanišče.