pred
Dolenjska banka lani poslovala z dobičkom
14. 04. 1998 16.35
Dolenjska banka je lani dosegla 22-odstotno rast bilančne vsote, ki je konec lanskega leta znašala 64,7 milijarde tolarjev. Gleda na lansko inflacijo pa se je bilančna vsota realno povečala za 12 odstotkov. S takšno rastjo pa so v Dolenjski banki presegli letni načrt za 8 odstotkov, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor banke Franc Borsan.
Nekdanji predsednik JAR Botha prispel na sodišče
14. 04. 1998 11.09
Nekdanji predsednik Južnoafriške republike Pieter Botha je danes prispel na sodišče v južnoafriški vasici George. Bothi naj bi sodili zaradi vztrajnega zavračanja sodelovanja z državno komisijo, ki je zadolžena za preučevanje zločinov med apartheidom.
Par jaguarjev naj bi ločen postal bolj strasten
14. 04. 1998 08.36
Delavci v hongkonškem živalskem vrtu so ločili par jaguarjev, s čimer bodo poskušali vzpodbuditi njuno željo po parjenju. Jaguarja sta spolno zrela in menda celo zaljubljena, vendar pa nista pokazala prave volje, da bi poskrbela za naraščaj, je poročal časnik Oriental Daily News. Delavci živalskega vrta menijo, da bosta v času, ko bosta ločena, postala bolj strastna. Samec Mali črnuh po ločitvi že kaže znake nejevolje, medtem ko je samica Rožica brezbrižna. Par je živel skupaj od rojstva pred približno 10 leti.
Sadako Ogata v Črni Gori
14. 04. 1998 07.53
Predsednik Črne Gore Milo Djukanović in visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata sta se včeraj v Podgorici pogovarjala o pogojih za iskanje trajnih rešitev vprašanja razseljenih oseb. Djukanović je Ogato obvestil, da v Črni Gori trenutno živi več kot 30.000 beguncev ter dodal, da skrb zanje predstavlja veliko obremenitev za finančno izčrpano gospodarstvo republike. Visoka komisarka ZN za begunce pred tem obiskala begunski naselji v Nikšiću.
Čokoladni Titanik za majhne bolnike
13. 04. 1998 09.45
V mestu Romans na jugu Francije je proizvajalec čokolade na željo neke deklice, oboževalke Leonarda Di Capria, zvezde Cameronove uspešnice Titanik, izdelal čokoladno repliko ladje. Didier Gibausset je s pomočnikom naredil kalup iz kartona in plastike, v katerega je vlil črno in belo čokolado. Čokoladni Titanik je dolg 1,20 metra in težak osem in pol kilogramov. Reševalni čolnički so narejeni iz črne čokolade, prav tako ograje in dimniki, vrvi pa iz skladkorja. Pred veliko razpoko na desni strani trupa ladje je kuhar postavil ledenik iz sladkorja. Čokoladni Titanik bo domiselni Francoz poklonil mladim bolnikom otroškega oddelka v lokalni bolnišnici.
Lockheed bo proizvajal nove izstrelke za ameriško vojsko
13. 04. 1998 09.43
Pentagon je izbral podjetje Lockheed-Martin za razvoj in proizvodnjo nove generacije vodenih raketnih izstrelkov. Celotni projekt je vreden skoraj 3 milijarde dolarjev. Ameriško vojno letalstvo si želi zgraditi 2.400 satelitsko vodenih raket, ki jih bodo piloti izstreljevali daleč proč od njihovih tarč. Izstrelek bo imel domet okrog 200 kilometrov in se bo lahko skril pred radarjem. Posebna oprema bo omogočila letenje neposredno nad tlemi, izstrelek se bo sproti prilagajal konfiguraciji terena. Lockheed-Martin je tako premagal konkurenčno podjetje Boeing, ki je prav tako konkuriralo za razvoj novega izstrelka. Po mnenju vojaških strokovnjakov bo novi izstrelek močno povečal učinkovitost ameriških vojaških bombnikov. Novo orožje bo moč izstreliti iz različnih letal, vključno iz lovcev F-16 in F-18 ter bombnikov B-52, B-1 in B-2. Lockheed-Martin bo nove izstrelke proizvajal v svojem oddelku za elektroniko in izstrelke v Orlandu (Florida).
Protestansko združenje pripravilo okrnjen letni pohod v Ulstru
13. 04. 1998 07.44
Tradicionalno protestantsko združenje Apprentice Boys je danes v Belfastu veliko bolj umirjeno začelo svojo letno parado. V nasprotju s preteklimi leti se je le 20 udeležencev prvič odpovedalo pohodu skozi katoliško četrt po ulici Ormeau Road, kjer so se udeleženci večkrat spopadli s katoliki, ki so v pohodu videli provokacijo. Ker tri dni po sklenitvi sporazuma v Belfastu niso želeli dati povoda za nove konflikte, so se udeleženici pohoda ustavili pred vhodom v stanovanjsko četrt in se z avtobusom odpeljali v središče mesta, kjer bo veliko zborovanje Apprentice Boysov iz drugih delov Severne Irske. Sicer pa je sklenitev severnoirskega mirovnega sporazuma danes pozdravil tudi Iran. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da bodo napori za sklenitev sporazuma privedli do trajnega miru na Severnem Irskem.
Jelcin vztraja pri Kirijenku
13. 04. 1998 07.40
Ruski predsednik Boris Jelcin je pred srečanjem z začasnim ruskim premierom Sergejom Kirijenkom povedal, da bo brezkompromisno vztrajal pri svojem kandidatu za predsednika vlade. Dejal je, da dumi ne bo predlagal nobenega drugega kandidata kot Kirijenka.
Papež daruje velikonočno mašo
12. 04. 1998 12.27
Papež Janez Pavel II. je na Petrovem trgu v Vatikanu začel velikonočno mašo. Kljub mrzlemu vremenu se je pred cerkvijo Sv. Petra zbralo več deset tisoč vernikov in turistov. Po bogoslužju bo papež prebral tradicionalno sporočilo miru in vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa bo iz lože bazilike sv. Petra okrog 12. ure podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Z velikonočno mašo se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja.
Veter pihal s hitrostjo 420 kilometrov na uro
12. 04. 1998 11.13
Tornadi, ki so pretekli teden divjali po jugu ZDA, so zahtevali okrog 44 življenj in uničili okrog 2.000 domov. V soboto so se začele prve pogrebne slovesnosti. Najhuje prizadeto je bilo okrožje Jefferson v Alabami, kjer je divjal tornado s hitrostjo 420 kilometrov na uro. Strokovnjaki označujejo tak tornado z oznako F-5, kar je največ po sprejetih jakostnih lestvicah. Strokovnjaki pravijo, da na vsakih tisoč tornadov v ZDA pride le eden z oznako F-5. Njegove posledice so podobne letalskemu bombardiranju. Veter dobesedno trga hiše iz temeljev, dviga do 20 metrov v zrak in jih trešči na tla. Hiše v ZDA so povečini lesene, zaradi česar so še posebej občutljive na divjanje tornadov. Zanesljivega načina za pravočasno opozarjanje pred tornadi za zdaj še ni. Oblasti prebivalcem lahko le priporočijo, da se ob prvih znakih skrijejo v kleti in upajo, da ne bo prišlo do najhujšega. Prizadeta območja je obiskal podpredsednik ZDA Al Gore, ki je obljubil hitro in učinkovito pomoč države pri odpravljanju posledic. Al Gore si je posledice divjanja tornada v Alabami ogledal tudi iz helikopterja in dejal, da kaj takega še ni videl v življenju. Na mestih, kjer so nekoč stale hiše, so ostali le temelji, drevesa so polomljena, od avtomobilov pa so ostali le kupi pločevine. Kljub grozljivim prizorom pa ljudje ostajajo trmasti in so odločeni zgraditi hiše na istih mestih, kjer so zdaj le ruševine.
Meteorit prodali za rekordnih 40.500 dolarjev
12. 04. 1998 10.54
Meteorit, ki je padel na Zemljo leta 1803, so pred dnevi na dražbi pri sloviti hiši Christie's v Londonu prodali za 40.480 dolarjev, kupil pa ga je anonimni zbiralec iz ZDA. 26. aprila 1803 je meteorit padel na Zemljo v bližini vasi L'Aigle v Franciji.
Temeljiti tatovi
12. 04. 1998 10.54
Tatovi so bili v primeru kalifornijskega poslovneža Joeja Pereza zelo temeljiti - pozabili niso na niti eno vozilo, ki je v njegovi lasti, še več; "obdelali" so tudi avtomobile, ki sploh niso njegovi, temveč so se slučajno znašli v bližini njegove pisarne. Ko se je Perez nekega jutra odpravil v službo, je ugotovil, da so mu ponoči iz garaže ukradli oba avtomobila. Ko je prispel do pisarne, je videl, da so mu tatovi ukradli tudi kamion, ki ga je uporabljal v službene namene. Perezu je preostala še ena možnost - četrti avtomobil, toda tatovi tudi nanj niso pozabili; sicer ga niso ukradli, so ga pa močno poškodovali. Nato so se tatovi spravili še na peti avtomobil, ki sicer ni bil Perezov, toda njegov lastnik ga je slučajno parkiral pred Perezovo pisarno. Kot poroča agencija Associated Press, policija domneva, da so bili tatovi tako uporni in temeljiti zato, ker so najverjetneje iskali ključe "vsega, kar je v Perezovi lasti, od hišnih ključev do ključa bančnega sefa", ki naj bi jih hranil v enem od svojih avtomobilov. Morda bi jo odnesel bolj poceni, če bi povedal, kateri avtomobil je "pravi".
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
10.000 Izraelcev proslavlja judovsko navzočnost v Hebronu
12. 04. 1998 09.11
V Hebronu se je danes zbralo najmanj 10.000 Izraelcev, privržencev skrajne desnice. Na poziv izraelske vlade se udeležujejo praznovanja 30. obletnico naselitve Judov v mestu in proslave ob 50. obletnici ustanovitve Izraela. Kot je poročal izraelski radio, je pred tem policija preprečila 600 članom levičarskega gibanja Mir zdaj, da bi v Hebronu priredili protestno akcijo. Pri tem je aretirala 32 oseb. Štirje policisti in trije protestniki pa so bili lažje ranjeni. V Hebronu, kjer 80 odstotkov mesta nadzirajo Palestinske avtonomne oblasti, živi približno 400 judovskih naseljencev med 120.000 Palestinci.
Zoran Klemenčič 3. v 1. etapi po Lombardiji
12. 04. 1998 09.11
S 149-kilometrov dolgo etapo od Casatenove do Bergama se je začela 28. kolesarska dirka "Teden po Lombardiji", ki se je udeležuje 180 tekmovalcev iz 30 klubov med njimi tudi člani Perutnine Radenske Roga. Uvodno preizkušnjo je v ciljnem šprintu dobil Slovak Jan Svorada (Mapei Bricobi) pred domačinom Endrijem Leonijem in Zoranom Klemenčičem. Dobro se je odrezal tudi Andrej Hauptman, ki je osvojil 8. mesto. Ostali slovenski tekmovalci so v cilj prišli z glavnino, z veliko težav tudi Igor Kranjec in Valter Bonča, ki sta kakih 20 kilometrov pred ciljem zaradi težav s kolesi skoraj odstopila.
Zmaga Schumacherju, drugi Hakkinen, tretji Irvine
12. 04. 1998 09.10
Na dirki za VN Argentine v Buenos Airesu, tretji preizkušnji voznikov formule 1 v letošnji sezoni, je zmagal Nemec Michael Schumacher (Ferrari). Drugi je bil Finec Mika Hakkinen (McLaren-Mercedes), tretji pa drugi Ferrarijev voznik Irec Eddie Irvine. V skupnem seštevku vodi Hakkinen s 26 točkami pred Schumacherjem (14), med moštvi pa McLaren, drugi pa je Ferrari.
Carlsen zmagovalec v Hongkongu
12. 04. 1998 09.08
Danec Kenneth Carlsen je zmagovalec teniškega turnirja v Hongkongu z nagradnim skladom 340.000 dolarjev. V finalu je 24-letni Danec, pred turnirjem 76. igralec na svetu, po dobri uri igre premagal Zimbabvijca Byrona Blacka s 6:2 in 6:0. Za zmago je Carlsen prejel 45.000 dolarjev, poraženec v finalu pa skoraj polovico manj.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Sklenitev sporazuma o Ulstru znova preložili
10. 04. 1998 17.48
Tiskovni predstavnik britanskega premiera Tonyja Blaira je sporočil, da je v zadnji uri na pogajanjih o Ulstru prišlo do težav, zaradi katerih sporazuma ne bodo mogli skleniti do napovedanega roka v začetku današnjega popoldneva. Na novinarski konferenci, ki so jo sklicali zaradi pred tem objavljene novice, da so pogajalci dosegli soglasje o sporazumu, je tiskovni predstavnik namreč sporočil, da sta "na dan prišli ena ali dve nepričakovani zadevi, ki se njihovim upanjem navkljub nista uresničili", ter da pogajalci niso sklenili sporazuma. O naravi nepričakovanih zadev ni poročal. Dejal pa je, da bo Tony Blair ostal na pogajanjih, dokler pogajalci v Belfastu ne bodo dosegli rešitve.
Janša: Mali udar čez noč
10. 04. 1998 17.47
Obe včerajšnji zamenjavi - imenovanje Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske in Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve - zagotovo ne prispevata k izboljšanju možnosti Slovenije za vstop v zvezo Nato v drugem krogu, je na današnji novinarski konferenci dejal prvak Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša in med drugim izrazil tudi protest zoper način urejanja kadrovskih zadev v Slovenski vojski. Po Janševih besedah gre za potezo, ki je v veliki meri povezana s povečevanjem oz. zmanjševanjem možnosti vstopa Slovenije v zvezo Nato. Prvak SDS tudi meni, da bi bilo "fer pričakovati s strani vlade, da koordinacijo pred takšno zamenjavo tudi obvesti", glede na to, da so predsedniki parlamentarnih strank podpisali sporazum o koordiniranju aktivnosti na področju približevanja EU in zvezi Nato. Po Janševih besedah gre za korak, ki bo bolj vplival na možnosti Slovenije pri vključevanju v zvezo Nato kot pa številni podzakonski akti, ki so tudi predmet razprave koordinacije parlamentarnih strank.
Duma končala razpravo o Kirijenku
10. 04. 1998 17.39
Ruska duma je končala razpravo o predlogu predsednika Borisa Jelcina, naj parlament za novega premiera potrdi Sergeja Kirijenka. Glasovanje je predvideno za 13. uro po srednjeevropskem času. Večina strank v dumi je že pred glasovanjem napovedala, da Kirijenka ne bo podprla.
V Krškem marca proizvedli 448.596 MWh električne energije
10. 04. 1998 11.25
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je marca dosegla stoodstotno razpoložljivost in 97,4-odstotno izkoriščenost, proizvedla pa je 448.596 MWh električne energije, so sporočili iz nuklearke Krško.
Poraz Seleševe
10. 04. 1998 10.39
Nekdanja prva dama svetovnega tenisa Monika Seleš nikakor ne najde forme, s katero je pred leti navduševala občinstvo. Na turnirju v Amelia Islandu z nagradnim skladom 450.000 dolarjev je kot tretja nosilka izpadla že v osmini finala. S 7:6 in 6:4 jo je premagala Američanka Lisa Raymond.
Cuesta skupni zmagovalec dirke po Baskiji, Jalabert najhitrejši na kronometru
10. 04. 1998 09.50
Zmagovalec kolesarske dirke po Baskiji je Španec Inaki Cuesta (ONCE). V skupnem seštevku je imel po koncu zadnje etape, kronometra v Hermaniju, le tri sekunde prednosti pred Francozom Laurentom Jalabertom. Cuesta je na peti etapi, 25 kilometrov dolgem kronometru, dosegel čas 33:26,2. Jalabert je bil sicer precej hitrejši (32:38,3), a je bil njegov zaostanek pred zadnjo etapo prevelik. Tretji na kronometru je bil Švicar Alex Zuelle s 33:48,1.
Djindjićeva stranka pozvala k bojkotu referenduma o Kosovu
10. 04. 1998 09.48
Opozicijska Demokratska stranka (DS) nekdanjega beograjskega župana Zorana Djindjića je danes pozvala k bojkotu referenduma v Srbiji, napovedanega za 23. april. Na referendumu naj bi se volilci izjasnili o morebitnem mednarodnem posredovanju na pogajanjih o Kosovu. Pred dnevi ga je sklical srbski parlament. Demokratska stranka je sklic referenduma označila kot žaljiv, ker želijo z njim ljudi odvrniti od resničnih problemov. Demokratska stranka, nekdanja članica opozicijske koalicije Zajedno, je že bojkotirala tudi lanske parlamentrane volitve in v srbskem parlamentu nima svojih poslancev
Srbi se vračajo v Drvar
10. 04. 1998 09.46
Približno 130 Srbov iz Bosne in Hercegovine se je danes vrnilo v Drvar, ki je v skladu z Daytonskim sporazumom del hrvaško-muslimanske federacije. Srbski povratniki so se vselili v hiše, ki so jih pred tem zapustili hrvaški vojaki, je sporočil predstavnik mednarodnega posrednika za BiH Carlosa Westendorpa. V Drvar se je po lanskih lokalnih volitvah, kot navaja agencija Tanjug, doslej vrnilo približno 1100 Srbov.
Volk iz gozdov Novosibirska se je rešil iz pasti
10. 04. 1998 09.21
- V gozdovih na območju Novosibirska prebiva nenavadno močan in velik volk, ki se mu je pred kratkim uspelo rešiti iz jeklene pasti, ki ga je zgrabila. Po besedah gozdarjev, česa takega še niso doživeli. Eden izmed gozdarjev je presenečeno ugotovil, da je od pet kilogramov težke pasti, v katero se je volk ujel, ostal le še brezobličen kup železja. Poleg pasti je našel delce volčjih zob, v snegu pa sledove krvi. Nemogoče si je predstavljati, kako se je volku uspelo rešiti jeklenih čeljusti, širokih 2,5 centimetra in debelih pol centimetra.