predsednik Hrvaška
Račan o sporazumu o meji s Slovenijo
17. 09. 2001 00.00
Predsednik hrvaške vlade Ivica Račan je na novinarski konferenci poudaril, da zahodna meja Hrvaške ni le meja s Slovenijo ampak tudi z Evropsko unijo. Hrvaške politike je zato ponovno opozoril na nujnost sprejetja sporazuma o meji.
Civilna družba napoveduje referendum
13. 09. 2001 00.00
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri je napovedala, da bo ob morebitnem podpisu sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško sprožila pobudo za referendum.
Juri podpira sporazum o meji
10. 09. 2001 00.00
Poslanec v parlamentu in član odbora DZ za zunanjo politiko Aurelio Juri je izrazil podporo sporazumu o meji s Hrvaško.
V iskanju novih odnosov s Slovenijo
08. 09. 2001 00.00
Predsednik hrvaškega sabora Tomčić je odlog razprave o sporazumu o meji s Slovenijo v saboru označil kot dobro potezo, saj bi trenutno vlada težko dosegla potrebno dvotretjinsko večino.
Zapleti okrog mejnega sporazuma
06. 09. 2001 00.00
Predsednik odbora hrvaškega sabora za zunanjo politiko Zdravko Tomac je potrdil, da so razpravo o dogovoru sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško odpovedali. Tudi premier Drnovšek je ob zadnjih zapletih že sklical tiskovno konferenco.
Hrvaške stranke proti sporazumu
05. 09. 2001 00.00
Na okrogli mizi o slovensko-hrvaški meji je večina hrvaških politikov in strokovnjakov izrazila mnenje, da se je Zagreb po nepotrebnem odrekel velikemu kosu ozemlja.
Zapleti zaradi morske meje
27. 08. 2001 00.00
Na Hrvaškem glede kopenskega dela meje v sporazumu med Slovenijo in Hrvaško ne pričakuje zapletov. To pa ne velja za morsko mejo.
Dogovor že v prihodnjih dneh
14. 07. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je potrdil napoved slovenskega premiera Janeza Drnovška, da bo mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško rešeno že v nekaj dneh.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
V Salzburgu o dvostranskih odnosih
02. 07. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška prav v tem obdobju pospešeno rešujeta preostala odprta vprašanja. To sta na srečanju ob robu tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma v Salzburgu ugotovila premier Janez Drnovšek in hrvaški predsednik Stipe Mesić. Po Drnovškovih besedah sta državi zelo daleč pri reševanju vprašanja meje, dogovor glede JE Krško pa je praktično že dosežen.
Drnovšek v Salzburgu
02. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek, ki se v Salzburgu udeležuje tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma, je imel danes več dvostranskih srečanj. Med drugim se je sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem, krajši pogovor pa je imel tudi s Clausom Schwabom, enim od ustanoviteljev in predsednikov Svetovnega gospodarskega foruma, ki prireja srečanje v Salzburgu.
Sporazum o nasledstvu slab za Hrvaško
24. 06. 2001 00.00
Nekdanji hrvaški zunanji minister in sedanji predsednik hrvaške stranke Demokratičnega centra Mate Granić je mnenja, da je sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi izredno slab za Hrvaško. Hrvaška je sprejela 28 odstotkov skupnega dolga, dobila pa je zgolj 23 odstotkov lastnine nekdanje SFRJ. Še vedno ni jasno, zakaj je Hrvaška to sprejela, je v pogovoru za Vijesnik dejal Granić. Jasno je sicer, da je morala vsaka država naslednica kaj žrtvovati, da bi prišlo do sporazuma, vendar pa je največjo ceno za doseganje tega sporazuma plačala ravno Hrvaška in javnost ima pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo, je menil Granić in dodal, da je s tem sporazumom največ pridobila ZRJ, Sloveniji pa je uspelo, da sporazum ne rešuje problema dolgov Ljubljanske banke, ampak da se pogajanja o tem nadaljujejo v baselski Banki za mednarodne poravnave.
Odzivi na pisanje hrvaških medijev
20. 06. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška naj bi bili tik pred dogovorom o najbolj občutljivem odprtem vprašanju med državama - o poteku kopenske in morske meje. Hrvaška stran današnjega pisanja hrvaškega časnika Vjesnik, ki je predstavil domnevni kompromisni predlog hrvaške vlade za rešitev vprašanja meje, in srečanja obeh premierov Drnovška in Račana ni želela komentirati, redkobesedni pa so bili tudi slovenski predstavniki.
Opozicijska vprašanja premieru
19. 06. 2001 00.00
Na predstavnike vlade se je z vprašanji obrnilo približno 30 poslank in poslancev, med njimi kot prvi trije opozicijski poslanci, ki so svoja vprašanja naslovili neposredno na premiera Janeza Drnovška. Med njimi so poslanci najprej prešli na pobude in vprašanja, v okviru katerih je uvodoma premier Janez Drnovšek odgovarjal na opozicijska vprašanja o odnosih s sosednjo Hrvaško, problematiki mladih in o posledicah morebitnega referenduma v zvezi s prostocarinskimi trgovinami (PCP) na mejnih prehodih z državami EU.
Mesić v Teheranu
19. 06. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je prvi dan uradnega obiska v Teheranu zatrdil, da si Hrvaška želi zbližanja z islamskimi državami. "Ob izboljšanju odnosov s sosedami in hitri vključitvi v Evropsko unijo, je naša prioriteta tudi zbližanje z neevropskimi državami, najprej z islamskimi," je dejal Mesić po srečanju z iranskim predsednikom Mohamedom Hatamijem. Iran je označil kot prijateljsko državo, Hatamija pa povabil na obisk v Zagreb.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva in Društvo hrvaško-slovenskega prijateljstva sta ob 10. obletnici državnosti Slovenije in Hrvaške danes pripravili okroglo mizo z naslovom Deset let pozneje.
SNS nasprotuje maloobmejnemu sporazumu
05. 06. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka je 2. junija na ustavno sodišče vložila zahtevo po ponovni presoji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, čeprav je ustavno sodišče pred kratkim ocenilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je dejal, da so se za to odločili, ker se je sodišče opredelilo le do prvega člena sporazuma, po mnenju SNS pa je sporen 54. člen sporazuma, ki stalno mešano komisijo za mejo in vladi obeh pogodbenic pooblašča za sporazumno določitev pristojnih organov za izvajanje sporazuma na območjih, kjer meja ni določena, čeprav so te odločitve v pristojnosti DZ.
Aerodrom Portorož išče partnerja
31. 05. 2001 00.00
Občinski svet občine Piran je danes na seji, na kateri je obravnaval problematiko občinskega podjetja Aerodrom Portorož, menil, da trajno rešitev in sanacijo resnih likvidnostnih težav obmorskega letališča predstavlja prihod strateškega partnerja. V pripravi je pismo o nameri kot izhodišče za nadaljnje pogovore o morebitnem vstopu Aerodroma Ljubljana v portoroški Aerodrom, je povedal predsednik nadzornega sveta Aerodroma Portorož in občinski svetnik Janez Dereggi.
Obrtno podjetniški sejem v Kopru
31. 05. 2001 00.00
Na 8. mednarodnem obrtno podjetniškem sejmu Primorski sejem se bo med 31. majem in 3. junijem na več kot 6000 kvadratnih metrov pokritih in odprtih razstavnih površin koprske športne dvorane Bonifika predstavilo 200 razstavljalcev, med njimi tudi 30 neprofitnih organizacij. Na sejmu so potrdile udeležbo tri koprske pobratene ob čine, italijanska Ferrara, hrvaška Buzet in slovaška Žilina, katerih predstavniki se bodo na sejmu sestali z domačimi podjetniki in obrtniki na različnih poslovnih srečanjih. Direktor podjetja Primorski sejem Matjaž Turk je napovedal, da bo letošnji regijski razstavno-prodajni sejem odprl predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah.
Tretja peticija za mejo v Istri
28. 05. 2001 00.00
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri (CDSMI) zahteva, da se pravična meja med Slovenijo in Hrvaško utemeljuje z vsemi dokazili, saj je pri predvideni mednarodni arbitraži pomembno, da predstavimo vse argumente, ki lahko vplivajo na ugodne odločitve, je na novinarski konferenci v Izoli povedal predsednik CDSMI Frane Goljevšček. Predsednik CDSMI, slednja šteje 150 članov, je predstavil tudi peticijo številka 3, v kateri so našteta dejstva, za katera menijo, da jih mora slovenska politika in diplomacija predstaviti mednarodni arbitraži, da bo lahko razsodila o poteku pravične meje.
Simoniti v Splitu
25. 05. 2001 00.00
V Splitu se je začel sestanek ministrskega sveta Jadransko-jonske pobude (JJP), ki se ga udeležuje tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Simoniti. Ministrskemu sestanku predseduje hrvaški zunanji minister Tonino Picula, udeležujejo pa se ga tudi visoki predstavniki Italije, BiH, Grčije, ZRJ in Albanije. Ob tej priložnosti bo vodenje pobude od Hrvaške prevzela Grčija.
Granić v Sloveniji
24. 05. 2001 00.00
Na povabilo predsednika komisije državnega zbora za evropske zadeve Lojzeta Peterleta se na obisku v Sloveniji mudi predsednik odbora za evropske integracije hrvaškega sabora Mate Granić. Ko je govoril o odnosih med državama, je nekdanji hrvaški zunanji minister dejal, da bi lahko vsa odprta vprašanja rešili s pogajanji. Mednarodna arbitraža pa naj bi bila le skrajna rešitev.
V Bratislavi o širitvi Nata
12. 05. 2001 00.00
Ne smemo se spraševati, kaj lahko Evropa stori za nas, temveč kaj mi lahko storimo za Evropo, je dejal gostitelj konference, slovaški premier Mikulaš Dzurinda, v svojem uvodnem govoru. V sporočilu ameriške administracije je bila podpora širitve Nata jasno izražena. Slovenski premier Janez Drnovšek pa je ob tem povedal, da Nato še vedno nima pravega načrta za prihodnost, vendar bo moral vključevati širitev zavezništva.
Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo
29. 04. 2001 00.00
Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.
HVO ne priznava vojske federacije BiH
10. 03. 2001 00.00
Enote hrvaškega obrambnega sveta (HVO) v skladu z odločitvami Hrvaškega narodnega zbora v BiH ne priznavajo več skupnega poveljstva. Vojska muslimansko-hrvaške federacije BiH zanje več ne obstaja, civilno poveljstvo nad enotami HVO pa je prevzel predsednik samooklicane hrvaške samouprave v BiH Marko Tokić.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Tomac z veleposlanikoma ZDA o razmerah v BiH
06. 03. 2001 00.00
Podpredsednik hrvaškega sabora in predsednik odbora sabora za zunanjo politiko Zdravko Tomac se je danes v Zagrebu z veleposlanikom ZDA na Hrvaškem Lawrencom Rossinom in veleposlanikom ZDA v BiH Thomasom Millerjem pogovarjal o razmerah v BiH, potem ko je Hrvaški narodni zbor v soboto v Mostarju razglasil hrvaško samoupravo v BiH.
Sabor sprejel izhodišča za pogajanja
05. 03. 2001 00.00
Odbor hrvaškega sabora za zunanjo politiko je na današnji zaprti seji sprejel pogajalska izhodišča hrvaške vlade za reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo. Odbor je sprejel tudi osnutek deklaracije o sodelovanju hrvaškega sabora in slovenskega državnega zbora.
Grizold na Hrvaškem
05. 03. 2001 00.00
Slovenskega ministra za obrambo Antona Grizolda, ki je danes začel dvodnevni uradni obisk na Hrvaškem - to je sicer njegov prvi uradni obisk tuje države -, je dopoldne najprej sprejel gostitelj, hrvaški obrambni minister Jozo Radoš. Poleg dvostranskega sodelovanja na vojaško-obrambnem področju sta bili glavni temi pogovorov med delegacijama obeh ministrstev skupna evropska varnostna in obrambna politika ter varnostno-političen položaj v jugovzhodni Evropi. Popoldne se je slovenski obrambni minister ločeno pogovarjal s predsednico saborskega odbora za notranjo politiko in nacionalno varnost Djurdjo Adlešić ter namestnikom predsednika vlade Goranom Granićem. Zatem je Grizolda sprejel še predsednik države Stjepan Mesić, s katerim sta v "izjemno prijateljskem vzdušju" ocenila odnose med sosednjima državama.
Bosanski Hrvati razglasili avtonomijo
03. 03. 2001 00.00
Hrvaški narodni zbor je v Mostarju razglasil začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom v BiH, spremembo bosansko-hercegovske ustave in reorganizacijo ustroja BiH v tri entitete. V zaključnem dokumentu je zapisano, da hrvaška samouprava ne priznava oblasti BiH in muslimansko-hrvaške federacije.