predsednik Hrvaška
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
Tuje agencije o ustanovnem zasedanju državnega zbora
27. 10. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so danes poročale, da se je državni zbor po parlamentarnih volitvah 15. oktobra danes sestal na ustanovnem zasedanju. Na volitvah so večino glasov volivcev prejeli politični zavezniki nekdanjega dolgoletnega predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. 90-člansko zakonodajno telo ni izvolilo novega predsednika DZ, ker čaka na izid Drnovškovih pogovorov o novi vladajoči koaliciji. DZ bo dotlej vodil najstarejši poslanec Jože Bernik, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Mesić končuje obisk v Nemčiji
27. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić danes končuje svoj prvi obisk v Zvezni republiki Nemčiji. Včeraj sta ga sprejela nemški kolega Johannes Rau in premier Gerhard Schröder, danes pa se je srečal s predsednikom nemškega bundestaga Wolfgangom Thiersejem.
15 milijonov dolarjev za Tuđmanovo letalo
26. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bo letalo vrste challenger 601 pokojnega predsednika Franje Tuđmana prodala ameriški družbi DDH Aviation za nekaj več kot 15 milijonov ameriških dolarjev. Denar bodo namenili za obnovo Vukovarja. Tuđman je imel dve takšni letali. Drugi challenger 601 uporablja sedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Annan upa na napredek glede Prevlake
17. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v svojem zadnjem poročilu o položaju na polotoku Prevlaka izrazil upanje, da bo sprememba oblasti v Beogradu pomagala ponovno oživiti pogajanja o ureditvi ozemeljskega spora med ZR Jugoslavijo in Hrvaško. Slednja je beograjske oblasti že aprila pozvala k petemu krogu pogajanj, a se ta, kljub sprejemu povabila z jugoslovanske strani, še vedno ni začel. Za mir in varnost na polotoku Prevlaka od leta 1992 skrbi opazovalna misija ZN (UNMOP), v kateri je trenutno 27 vojaških opazovalcev. Annan v poročilu ugotavlja, da v zadnjih treh mesecih na območju Prevlake ni prišlo do hujših kršitev režima UNMOP, čeprav so se manjše kršitve kar vrstile. Največja od teh se je zgodila 26. avgusta, ko je na ozemlje pod nadzorom UNMOP brez pooblastila vstopil hrvaški predsednik s svojim spremstvom, preostale kršitve pa so se zgodile v obliki nepooblaščenih vstopov uradnikov in civilistov z ene ali druge strani. Annan je omenil tudi delno oviranje gibanja pripadnikov UNMOP s strani Hrvaške, ki zahteva, da morajo mednarodni opazovalci pred začetkom patruljiranja pisno obvestiti hrvaške organe. Annan pričakuje, da bo Hrvaška prenehala s takšnim početjem in bo članom misije omogočila brezpogojni dostop.
Hrvaška zadovoljna z zmago LDS
16. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in hrvaško zunanje ministrstvo sta danes izrazila zadovoljstvo ob zmagi LDS na parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Mesićeva tiskovna predstavnica je dejala, da je predsednik Mesić zadovoljen ob demokratični izvedbi volitev v Sloveniji in čestita tistim, ki so jih izbrali slovenski državljani.
Hrvaška o volitvah v Sloveniji
13. 10. 2000 00.00
Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Beograd naj izroči vojne zločince
10. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić si želi, da bi novi jugoslovanski voditelji izročili vojne zločince iz vrst režima Slobodana Miloševića. "ZRJ ne more pobegniti pred odgovornostjo za zločine, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanske vojske, srbskih paravojaških skupin oziroma nekateri njeni državljani," je v sporočilu za javnost opozoril Mesić.
Pahor se je sestal z Račanom
10. 10. 2000 00.00
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor se je danes sestal s hrvaškim premierom in predsednikom Socialdemokratske stranke (SDP) Ivico Račanom.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Bajuk na vrhu trilaterale v Budimpešti
13. 09. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk se bo danes v Godollu pri Budimpešti udeležil enodnevnega srečanja trilaterale s kolegoma iz Madžarske in Italije, Viktorjem Orbanom in Giulianom Amatom, pridružil pa se jim bo tudi hrvaški premier Ivica Račan, saj naj bi se v Budimpešti tristranska naveza razširila v štirilateralo. Pred začetkom vrha se je premier zjutraj srečal z gostiteljem, madžarskim kolegom Orbanom.
Haider upa na skorajšnjo normalizacijo odnosov z EU
12. 09. 2000 00.00
Koroški deželni glavar in nekdanji predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Jörg Haider je v ponedeljek v Zagrebu ocenil, da se napetosti med EU in Avstrijo počasi zmanjšujejo, ob tem pa je izrazil upanje, da naj bi kmalu odpravili sankcije proti Avstriji.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Kučan na sejmu v Gornji Radgoni
26. 08. 2000 00.00
Po ogledu kmetijsko-živilskega sejma je predsednik Kučan v Gornji Radgoni pripravil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o sejmu in slovenskem kmetijstvu, odgovarjal pa tudi na vprašanja o Avnojskih sklepih in odnosih s Hrvaško. Radgonski sejem vidi predvsem v funkciji informacijsko-izobraževalnega središča, ki omogoča izmenjavo znanj, ki jih sodobna poljedelska in predelovalna stroka ima in ki lahko koristi slovenskemu kmetijstvu, da bi lažje zmoglo skok v prostor Evropske unije. Prepričan je, da bo slovensko kmetijstvo sposobno zdržati konkurenco v EU, vprašanje pa je, če je državna politika, in to ne samo kmetijska, dovolj pripravljena na to visoko postavljeno zahtevo.
Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško
10. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.
Mesić in Račan na obisku v ZDA
09. 08. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan, ki sta na uradnem obisku v ZDA, sta se včeraj v Washingtonu sestala z ameriškim obrambnim ministrom Williamom Cohenom. Pogovarjali so se o reformi hrvaške vojske in ukrepih za zagotovitev civilnega nadzora nad vojsko, pa tudi o vlogi Zagreba v programu Partnerstva za mir. Washington je ob tej priložnosti napovedal povečanje vojaške pomoči Hrvaški, ki po besedah tiskovnega predstavnika Pentagona Kennetha Bacona trenutno ne dosega niti milijona dolarjev, poleg tega pa Hrvaška od ZDA že leto dni ni dobila nikakršne vojaške pomoči.
Mesić in Račan odpotovala v ZDA
08. 08. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes odpotovala na večdnevni obisk v ZDA. Mesić je pred odhodom poudaril, da je to izjemno pomemben obisk, ker so ZDA največja sila na svetu, s katero ima Hrvaška prijateljske odnose. Kot je še dejal Mesić, bodo poskušali ameriško stran prepričati, da je Hrvaška območje varnosti in da se v to državo splača vlagati.
Drnovšek o odprtih vprašanjih
28. 07. 2000 15.36
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in nekdanji premier Janez Drnovšek je v pogovoru za hrvaški tednik Fokus izrazil pričakovanje, da bosta Slovenija in Hrvaška vsa sporna vprašanja rešili leta 2001. ''To bo idealno leto, ker bodo na Hrvaškem politične razmere bolj jasne, v Sloveniji pa bomo imeli stabilno vlado, ki bo imela interes za rešitev problemov,'' je pojasnil Drnovšek. Na vprašanje novinarjev, ali se strinja z nedavno izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, da državi nimata problemov pri reševanju vprašanj meje, je Drnovšek dejal, da so ti problemi majhni, če se bosta strani dejansko odločili za njihovo rešitev, da pa se že dolgo vlečejo. Ob tem je menil, da glede kopenske meje ni večjih problemov, da pa bi morali najti rešitev za Piranski zaliv.
Srečanje združenj plastičnih umetnosti
24. 07. 2000 09.17
V Beogradu bo do 31. julija potekalo prvo srečanje društev za plastične umetnosti iz jugovzhodne Evrope. Kulturno prireditev organizira Srbsko društvo za plastične umetnosti (ULUS), njen namen pa je omogočiti izmenjavo mnenj o življenjskih in delovnih pogojih za umetniško ustvarjanje v tem delu Evrope, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik ULUS Dragoslav Krnajski. Dodal je, da je ULUS udeležence srečanja pozval, naj podarijo umetniška dela, ki jih bodo razstavili v eni izmed beograjskih galerij, dobiček od prodaje pa bodo namenili v človekoljubne namene. Srečanja se bodo udeležili predstavniki umetniških združenj iz Bolgarije, BiH, Grčije, Makedonije, Romunije, Bolgarije, Turčije in Črne gore. Hrvaška je sodelovanje zavrnila, medtem ko predstavniki Albanije, Slovenije in Madžarske na vabilo niso odgovorili. ULUS je bil ustanovljen že leta 1919 z namenom začite neodvisnih umetnikov. Društvo danes s pomočjo sredstev ZRJ organizira približno štirideset razstav po srbskih galerijah, predvsem v Beogradu.
Mesić na Trdinovem vrhu
23. 07. 2000 20.17
Hrvaška in Slovenija nimata nikakršnih ozemeljskih sporov, je danes med obiskom na Trdinovem vrhu izjavil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Predsedniškega srečanja ne bo
19. 07. 2000 20.05
Iz urada predsednika države so sporočili, da srečanja slovenskega in hrvaškega predsednika Milana Kučana in Stipeta Mesića na Trdinovem vrhu v nedeljo ne bo. Pobudo za srečanje naj bi po navedbah hrvaškega tiska dal žumberški župnik grško-katoliške cerkve, ki je oba predsednika pozval, naj se udeležita tradicionalnega praznovanja praznika Sv. Ilije. Trdinov vrh je sicer ena najbolj problematičnih točk pri določanju meje med državama.
Hrvaška deležna spodbudnih besed
18. 07. 2000 08.16
Na obisku na zvezi NATO in na Evropski komisiji se je včeraj mudil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je bil ob tej priložnosti v Bruslju znova deležen pohval na račun svoje države.
Hrvaška bo spremenila ustavo
16. 07. 2000 15.39
Predstavniški dom hrvaškega sabora je sinoči na izrednem zasedanju z večino glasov sprejel odločitev za začetek postopka spremembe ustave Republike Hrvaške, kar pomeni prvi korak pri prehodu iz polpredsedniškega v parlamentarni politični sistem. Razprava o spremembi ustave in oblikovanju načrta za te spremembe bo sledila jeseni.
Srečanje Kučana, Mesića in Havla
11. 07. 2000 17.07
Predsednik države Milan Kučan je včeraj na povabilo hrvaškega kolega prispel na 24-urni obisk v Dubrovnik. Na letališču sta ga pričakala hrvaški in češki predsednik Stipe Mesić in Vaclav Havel, ki sta skupaj prispela iz Zagreba.
Ugibanja o Li Pengovem predčasnem odhodu
16. 06. 2000 19.42
Predsednik kitajskega narodnega kongresa Li Peng je iz Slovenije odpotoval na Hrvaško, kjer se je že sestal s predsednikom hrvaškega sabora Zlatkom Tomčićem. Medtem pa še vedno niso uradno sporočili vzrokov za včerajšnjo odpoved srečanja med Li Pengom in premierom Bajukom.
Mesić sprejel Li Penga in odšel v Albanijo
16. 06. 2000 11.29
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes ločeno sprejela predsednika stalnega odbora kitajskega ljudskega kongresa Li Penga, ki vodi kitajsko delegacijo na uradnem obisku na Hrvaškem. Li Peng se je s hrvaškima predstavnikoma pogovarjal o odnosih in sodelovanju med državama, pri čemer sta obe strani soglašali, da je treba okrepiti gospodarsko sodelovanje med Hrvaško in Kitajsko.
Kacin sprejel belgijskega veleposlanika
07. 06. 2000 17.18
Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin je danes sprejel belgijskega veleposlanika v Sloveniji Georgesa Godarta, ki je med drugim napovedal, da bo v bližnji prihodnosti v našo državo prišlo več belgijskih politikov, ti obiski pa bodo po njegovem mnenju lepa priložnost za sodelovanje med državama, ki je pomembno ne le v okviru vstopanja Slovenije v EU. Sogovornika sta precej pozornosti namenila tudi razmeram v jugovzhodni Evropi in vlogi Pakta stabilnosti za JV Evropo. Ob tem je Godart povedal, da Belgija podpira politične spremembe v Zagrebu, saj po prepričanju Bruslja Hrvaška predstavlja pomemben element stabilnosti v regiji.