predsednik ZDA
Štirje novinarji osumljeni vohunjenja
21. 08. 2000 00.00
Štiri člane televizijske ekipe Channel Four so aretirali na podlagi suma vohunjenja, je v soboto dejal liberijski Minister za pravosodje Eddington Varmah. Britanija in ZDA naj bi Liberijo in predsednika Taylorja skušali okriviti tihotapljenja diamantov, ki naj bi jih kopali v rudnikih v Sierra Leoneju, ki so pod nadzorov upornikov Revolutionary United Front (RUF).
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Bill Clinton predal "štafeto" Alu Goru
16. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v mestecu Monroe v zvezni državi Michigan, ki naj bi simboliziralo osem let gospodarskega razcveta pod njegovo administracijo, podpredsedniku Alu Goru predal "štafetno palico" prvega moža Demokratske stranke. Oba sta vnovič poudarila pomen kontinuitete demokratske administracije za ameriško blaginjo, ki naj bi bila v hudi nevarnosti zaradi napovedi republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega o porabi proračunskih presežkov za davčne olajšave.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
<TABLE align="right" border="0" cellPadding="3" cellSpacing="3"><TBODY><TR><TD width="136"><FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif" size="2"><DIV class="slike"> <img src=/image_server/svet/1000411_S.jpg ><br><DIV class="naslovSlike"><SMALL>Moreb
14. 08. 2000 00.00
Jutri se bo v Los Angelesu začela nacionalna konvencija demokratske stranke, na kateri bodo potrdili predsedniško kandidaturo Ala Gora za novembrske volitve v Združenih državah. Konvencije se bo udeležilo več kot 4000 delegatov iz vseh zveznih držav, dogajanje pa bo spremljalo tudi 20 tisoč domačih in tujih gostov. V centru Staples, kjer se bodo jutri zbrali demokratski delegati, potekajo še zadnje priprave na jutrišnje zborovanje. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je republikanski kandidat Bush med ljudmi bolj priljubljen. Ali bo ameriška javnost v prihodnosti bolj naklonjena kandidatu Goru je odvisno prav od demokratske konvencije.
Bo Amerika tokrat prisluhnila Kučanu?
13. 08. 2000 00.00
Komentator časopisa New York Times Anthony Lewis se je med obiskom v Sloveniji pogovarjal s predsednikom Milanom Kučanom o možnih ukrepih zahoda za preprečitev agresije na Črno Goro in predsednikove odgovore objavil v sobotni številki časopisa. "Milan Kučan, predsednik najuspešnejše od nekdanjih jugoslovanskih republik, pozna jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića že 40 let in odkar se je ta pred ducatom let podal na pot demagogije in prelivanja krvi, je zahodu ponudil modre nasvete, ki so bili prevečkrat ignorirani," piše Lewis. Kučan je v pogovoru z Lewisom Američanom svetoval, naj povečajo navzočnost šeste flote v jadranskem morju in naj bodo pripravljeni, da črnogorskemu predsedniku Milu Djukanoviću pomagajo z vojaškimi inštruktorji.
Castro praznoval 74. rojstni dan
13. 08. 2000 00.00
Kubanski predsednik Fidel Castro je današnji 74. rojstni dan praznoval tudi v družbi približno 4000 diplomantov medicinske fakultete, ki so pred Castrom zaprisegli, da bodo zvesti idejam socialistične revolucije. Kubanski voditelj je med 15-minutnim govorom med drugim poudaril, da je Kuba postala območje zdravja, "čeprav si je imperializem prizadeval za uničenje kubanskih načrtov". Tako je bilo leta 1959 na Kubi samo 6000 zdravnikov, od katerih jih je polovica odšla v ZDA, medtem ko ima Kuba danes 67.000 zdravnikov, je dejal. Castro je hvalil kubanski sistem javnega zdravstva in program pomoči za države t.i. tretjega sveta. Po njegovem prepričanju je zdravstveni sistem eden najboljših dosežkov vlade. V enajstih državah v razvoju tako deluje 1800 kubanskih zdravnikov. Dva med njimi sta v Venezueli zaprosila za politični azil, dva pa sta enako prošnjo vložila v Zimbabveju.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Clintonova javna izpoved o aferi Lewinsky
11. 08. 2000 00.00
Teden dni pred nacionalno konvencijo svoje stranke je demokratski ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v doslej najbolj odkriti javni izpovedi povedal, da je dve leti po aferi s pripravnico Bele hiše Monico Lewinsky, ki ga je skoraj stala predsedniškega položaja, našel notranji mir. V govoru pred 4500 pastorji na evangeličanskem verskem vrhu v predmestju Chicaga je Clinton svoje razmerje z Lewinskyjevo označil za veliko napako.
Nekdanji predsednik Ford zapustil bolnišnico
10. 08. 2000 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Gerald Ford je v sredo zapustil bolnišnico v Philadelphiji, kamor so ga pripeljali, potem ko je na nacionalni konvenciji republikanske stranke doživel blažjo obliko možganske kapi. 87-letni Ford, ki je postal predsednik leta 1974, ko je Richard Nixon odstopil zaradi afere Watergate, je po manjši operaciji jezika bolnišnico zapustil nasmejan in ob spremljavi aplavza navzočih članov bolniškega osebja, svojcev, novinarjev in radovednežev.
Clinton odlikoval Simona Wiesenthala
10. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je znanega lovca na naciste Simona Wiesenthala včeraj odlikoval z najvišjim civilnim ameriškim priznanjem, medaljo svobode. Wiesenthal je svoje življenje posvetil boju proti pozabljanju in preganjanju vojnih zločincev, so zapisali v obrazložitvi. Ob Wiesenthalu, ki je priznanje prejel kot edini tujec, so odlikovali še 14 oseb, med njimi nekdanjega poveljnika sil zveze NATO v Evropi Wesley Clarka, ki je vodil zavezniške države med napadi na ZRJ, in borca za državljanske pravice v ZDA Jesseja Jacksona.
Hillary Clinton prešla v vodstvo v New Yorku
10. 08. 2000 00.00
Prva dama ZDA Hillary Rodham Clinton je po zadnji raziskavi javnega mnenja Univerze Quinnipiac prešla v rahlo vodstvo v predvolilni tekmi za osvojitev sedeža države New York v zveznem senatu proti republikancu Ricku Laziu. Za Clintonovo bi v tem trenutku glasovalo 46 odstotkov vprašanih, medtem ko bi Laziu svoj glas oddalo 43 odstotkov vprašanih. Poznavalci pričakujejo, da bo Clintonova v prihodnje najverjetneje še povečala prednost, potem ko je Al Gore za svojega podpredsedniškega kandidata izbral Juda Josepha Liebermana iz Connecticuta.
Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško
10. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.
Na zahodu ZDA evakuirali na stotine ljudi
10. 08. 2000 00.00
Zaradi gozdnih požarov, ki že nekaj dni divjajo po zahodu ZDA so doslej spravili na varno že več sto ljudi, v prihodnje pa jih bodo verjetno morali še več. V zvezni državi Montani so zaprli 2,5 milijona hektarjev površine, medtem ko je 19 večjih požarov uničilo 167.000 hektarjev zemljišč. Samo v Montani so morali evakuirati 971 ljudi, medtem ko po celotnem zahodnem delu ZDA divja 70 večjih požarov, ki so doslej uničili več kot 400.000 hektarjev gozdov in drugih površin.
Mesić in Račan na obisku v ZDA
09. 08. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan, ki sta na uradnem obisku v ZDA, sta se včeraj v Washingtonu sestala z ameriškim obrambnim ministrom Williamom Cohenom. Pogovarjali so se o reformi hrvaške vojske in ukrepih za zagotovitev civilnega nadzora nad vojsko, pa tudi o vlogi Zagreba v programu Partnerstva za mir. Washington je ob tej priložnosti napovedal povečanje vojaške pomoči Hrvaški, ki po besedah tiskovnega predstavnika Pentagona Kennetha Bacona trenutno ne dosega niti milijona dolarjev, poleg tega pa Hrvaška od ZDA že leto dni ni dobila nikakršne vojaške pomoči.
Mesić in Račan odpotovala v ZDA
08. 08. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes odpotovala na večdnevni obisk v ZDA. Mesić je pred odhodom poudaril, da je to izjemno pomemben obisk, ker so ZDA največja sila na svetu, s katero ima Hrvaška prijateljske odnose. Kot je še dejal Mesić, bodo poskušali ameriško stran prepričati, da je Hrvaška območje varnosti in da se v to državo splača vlagati.
Tuji tisk o političnih razmerah v ZRJ
07. 08. 2000 12.06
Tuji časniki ocenjujejo politične razmere v ZR Jugoslaviji pred bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Švicarski Basler Zeitung meni, da režim v Beogradu ne razpihuje po naključju strahu ravno pred volitvami, norveški Aftenposten pa ugotavlja, da je Milošević ponovno uspešen s strategijo delitve in vladanja. Tudi nizozemski de Volkskrant se strinja, da se namerava jugoslovanski predsednik z vsemi sredstvi obdržati na oblasti.
Požari na zahodu ZDA
07. 08. 2000 09.20
Na zahodu Združenih držav že več dni pustošijo požari, samo včeraj je izbruhnilo dvajset novih. Uničujočih požarov na zahodu ZDA, ki so zajeli gozdove in grmičevje, včeraj še niso uspeli omejiti. Oblasti pričakujejo, da bo kmalu požganih več kot 4000 kvadratnih kilometrov površin.
George P., ''vroč'' član klana Bush
04. 08. 2000 11.53
24-letni George P. Bush, ki je letos diplomiral na univerzi Rice, je obetajoča zvezda družine Bush. Njegov stric George Bush, predsedniški kandidat republikanske stranke, ga je označil za ''vročega'' člana družine, njegov dedek, nekdanji ameriški predsednik George Bush, pa je prepričan, da je njegov vnuk neverjetno podoben latinskoameriškemu zvezdniku Rickyju Martinu.
Bush mlajši republikancem obljublja Belo hišo
04. 08. 2000 10.55
Republikanski guverner Teksasa George W. Bush mlajši je bil na konvenciji Republikanske stranke v Philadelphiji sinoči slovesno imenovan za kandidata svoje stranke na predsedniških volitvah v ZDA 7. novembra. Kandidat za podpredsednika je Dick Cheney.
George P., ''vroč'' član klana Bush
04. 08. 2000 00.00
24-letni George P. Bush, ki je letos diplomiral na univerzi Rice, je obetajoča zvezda družine Bush. Njegov stric George Bush, predsedniški kandidat republikanske stranke, ga je označil za ''vročega'' člana družine, njegov dedek, nekdanji ameriški predsednik George Bush, pa je prepričan, da je njegov vnuk neverjetno podoben latinskoameriškemu zvezdniku Rickyju Martinu.
ZDA selijo predstavništvo v Jeruzalem
02. 08. 2000 12.01
Izraelski premier Ehud Barak je sinoči sporočili, da bodo ZDA do 20. januarja 2001 premestile svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem.
Zaključen prvi dan konvencije
01. 08. 2000 13.28
Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.
Japonska kljub protestom na lov na kite
31. 07. 2000 13.56
Japonska namerava nadaljevati z lovom na kite, kljub priporočilom ZDA, Velike Britanije in okoljevarstvenikov, da naj prenehajo. Če bi Japonski prepovedali raziskovalni kitolov, bi to pomenilo >>odrekanje pravice, kot je to določeno v mednarodni pogodbi o lovu na kite<<, citira agencija Kyodo besede namestnika ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Yukija Takagija. Takagi je govoril na redni tiskovni konferenci v odgovor na prigovarjanje ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da naj Japonska preneha s kitolovom. Japonska ribiška flota, ki bo skušala loviti tri vrste kitov, ki jih že desetletje niso lovili, je v soboto odplula v severozahodni Pacifik. ''Zelo smo zaskrbljeni nad tem,'' je dejala Albright na tiskovki v nedeljo, kajti po ameriških zakonih so te tri vrste kitov zaščitene pred lovom. ''Ne glede na to, ali gre za komercialni ali raziskovalni lov, se ne bi smelo pripetiti,'' je dejala.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Protesti proti izjavi predsednika Clintona
29. 07. 2000 20.58
Ameriški predsednik Bill Clinton je v sinočnjem pogovoru za izraelsko televizijo dejal, da razmišlja o selitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Politični analitiki Clintonovo napoved po nedavnem propadu bližnjevzhodnih pogajanj v Camp Davidu razlagajo kot podporo izraelskemu premieru Ehudu Baraku. Ameriški predsednik je v pogovoru še zatrdil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za oživitev mirovnih pogajanj.Palestince je vnovič opozoril, da bi bila enostranska razglasitev njihove države, huda napaka. Clinton je še pohvalil Baraka, da je bil v Camp Davidu ''ustvarjalnejši in pogumnejši'' od Arafata. Palestinskega voditelja je zato pozval, naj stori več za vzpostavitev miru.
Jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir
29. 07. 2000 09.09
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zatrdil, da jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir, ter obenem izrazil podporo opoziciji v Srbiji in Črni gori. Clinton je tudi pozdravil uspeh Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo - ta je bil ustanovljen lani po koncu kosovske vojne - in sklad v vrednosti 150 milijonov dolarjev za spodbujanje gospodarskih aktivnosti v regiji, ki ga je ta teden oblikovala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
Višji proračun za obrambo v ZDA
28. 07. 2000 19.33
Ameriško obrambno ministrstvo bo prihodnjo leto dobilo 20 milijard ameriških dolarjev več proračunskih sredstev kot v letošnjem letu. Senat je namreč v četrtek izglasoval proračun za Pentagon v višini dobrih 290 milijard ameriških dolarjev. Predstavniški dom je proračun odobril že pretekli teden in po pričakovanjih naj bi ameriški predsednik Bill Clinton v prihodnjih dneh proračun podpisal, čeprav je za 3,3 milijarde višji kot je sam zahteval.
Milijon Kubancev za odpravo embarga
26. 07. 2000 21.30
Najmanj milijon Kubancev, med njimi tudi predsednik Fidel Castro, se je po poročanju kubanske televizije danes v Havani udeležilo protestnega pohoda, s katerim so zahtevali odpravo ameriškega gospodarskega embarga, ki so ga ZDA proti Kubi uvedle leta 1962. Po trditvah kubanskih oblasti naj bi bil današnji pohod doslej najmnožičnejša akcija proti embargu ZDA. Protestni pohod je otvoril Castro, potekal pa je mimo ameriških predstavništev. ''Dol z embargom, živela svoboda,'' so vzklikali protestniki, oblečeni v majice v nacionalnih barvah. Pohod je eden pomembnejših dogodkov, ki so jih na Kubi pripravili ob današnjem nacionalnem prazniku, s katerim obeležujejo začetek oboroženega upora 26. julija leta 1953 proti diktaturi Fulgencia Batiste. Podobne pohode bodo pripravili tudi v drugih kubanskih mestih. Pred tednom dni je ameriški kongres glasoval za omilitev embarga proti Kubi, vendar Havana zahteva njegovo popolno odpravo.
Arafata pričakali kot junaka
26. 07. 2000 21.25
Palestinskega voditelja Jaserja Arafata je danes po vrnitvi z neuspelih pogajanj v Camp Davidu v Gazi kot junaka pozdravilo več sto Palestincev, ker se na pogajanjih ni uklonil izraelskim zahtevam. Arafat se je na poti v Gazo ustavil v Aleksandriji, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je po pogovoru z Mubarakom dejal, da bodo z Izraelom nadaljevali pogajanja in da je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj omenil možnost vrnitve pogajalcev v ZDA prihodnji mesec. Arafat je še dodal, da obstaja z izraelskim premierom Ehudom Barakom dogovor o nadaljevanju pogajanj do 13. septembra. Ob tem je še spomnil, da bodo na ta dan razglasili neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico.