predsednik ZDA
George P., ''vroč'' član klana Bush
04. 08. 2000 11.53
24-letni George P. Bush, ki je letos diplomiral na univerzi Rice, je obetajoča zvezda družine Bush. Njegov stric George Bush, predsedniški kandidat republikanske stranke, ga je označil za ''vročega'' člana družine, njegov dedek, nekdanji ameriški predsednik George Bush, pa je prepričan, da je njegov vnuk neverjetno podoben latinskoameriškemu zvezdniku Rickyju Martinu.
Bush mlajši republikancem obljublja Belo hišo
04. 08. 2000 10.55
Republikanski guverner Teksasa George W. Bush mlajši je bil na konvenciji Republikanske stranke v Philadelphiji sinoči slovesno imenovan za kandidata svoje stranke na predsedniških volitvah v ZDA 7. novembra. Kandidat za podpredsednika je Dick Cheney.
George P., ''vroč'' član klana Bush
04. 08. 2000 00.00
24-letni George P. Bush, ki je letos diplomiral na univerzi Rice, je obetajoča zvezda družine Bush. Njegov stric George Bush, predsedniški kandidat republikanske stranke, ga je označil za ''vročega'' člana družine, njegov dedek, nekdanji ameriški predsednik George Bush, pa je prepričan, da je njegov vnuk neverjetno podoben latinskoameriškemu zvezdniku Rickyju Martinu.
ZDA selijo predstavništvo v Jeruzalem
02. 08. 2000 12.01
Izraelski premier Ehud Barak je sinoči sporočili, da bodo ZDA do 20. januarja 2001 premestile svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem.
Zaključen prvi dan konvencije
01. 08. 2000 13.28
Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.
Japonska kljub protestom na lov na kite
31. 07. 2000 13.56
Japonska namerava nadaljevati z lovom na kite, kljub priporočilom ZDA, Velike Britanije in okoljevarstvenikov, da naj prenehajo. Če bi Japonski prepovedali raziskovalni kitolov, bi to pomenilo >>odrekanje pravice, kot je to določeno v mednarodni pogodbi o lovu na kite<<, citira agencija Kyodo besede namestnika ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Yukija Takagija. Takagi je govoril na redni tiskovni konferenci v odgovor na prigovarjanje ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da naj Japonska preneha s kitolovom. Japonska ribiška flota, ki bo skušala loviti tri vrste kitov, ki jih že desetletje niso lovili, je v soboto odplula v severozahodni Pacifik. ''Zelo smo zaskrbljeni nad tem,'' je dejala Albright na tiskovki v nedeljo, kajti po ameriških zakonih so te tri vrste kitov zaščitene pred lovom. ''Ne glede na to, ali gre za komercialni ali raziskovalni lov, se ne bi smelo pripetiti,'' je dejala.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Protesti proti izjavi predsednika Clintona
29. 07. 2000 20.58
Ameriški predsednik Bill Clinton je v sinočnjem pogovoru za izraelsko televizijo dejal, da razmišlja o selitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Politični analitiki Clintonovo napoved po nedavnem propadu bližnjevzhodnih pogajanj v Camp Davidu razlagajo kot podporo izraelskemu premieru Ehudu Baraku. Ameriški predsednik je v pogovoru še zatrdil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za oživitev mirovnih pogajanj.Palestince je vnovič opozoril, da bi bila enostranska razglasitev njihove države, huda napaka. Clinton je še pohvalil Baraka, da je bil v Camp Davidu ''ustvarjalnejši in pogumnejši'' od Arafata. Palestinskega voditelja je zato pozval, naj stori več za vzpostavitev miru.
Jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir
29. 07. 2000 09.09
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj zatrdil, da jugoslovanska vlada ostaja grožnja za mir, ter obenem izrazil podporo opoziciji v Srbiji in Črni gori. Clinton je tudi pozdravil uspeh Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo - ta je bil ustanovljen lani po koncu kosovske vojne - in sklad v vrednosti 150 milijonov dolarjev za spodbujanje gospodarskih aktivnosti v regiji, ki ga je ta teden oblikovala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
Višji proračun za obrambo v ZDA
28. 07. 2000 19.33
Ameriško obrambno ministrstvo bo prihodnjo leto dobilo 20 milijard ameriških dolarjev več proračunskih sredstev kot v letošnjem letu. Senat je namreč v četrtek izglasoval proračun za Pentagon v višini dobrih 290 milijard ameriških dolarjev. Predstavniški dom je proračun odobril že pretekli teden in po pričakovanjih naj bi ameriški predsednik Bill Clinton v prihodnjih dneh proračun podpisal, čeprav je za 3,3 milijarde višji kot je sam zahteval.
Milijon Kubancev za odpravo embarga
26. 07. 2000 21.30
Najmanj milijon Kubancev, med njimi tudi predsednik Fidel Castro, se je po poročanju kubanske televizije danes v Havani udeležilo protestnega pohoda, s katerim so zahtevali odpravo ameriškega gospodarskega embarga, ki so ga ZDA proti Kubi uvedle leta 1962. Po trditvah kubanskih oblasti naj bi bil današnji pohod doslej najmnožičnejša akcija proti embargu ZDA. Protestni pohod je otvoril Castro, potekal pa je mimo ameriških predstavništev. ''Dol z embargom, živela svoboda,'' so vzklikali protestniki, oblečeni v majice v nacionalnih barvah. Pohod je eden pomembnejših dogodkov, ki so jih na Kubi pripravili ob današnjem nacionalnem prazniku, s katerim obeležujejo začetek oboroženega upora 26. julija leta 1953 proti diktaturi Fulgencia Batiste. Podobne pohode bodo pripravili tudi v drugih kubanskih mestih. Pred tednom dni je ameriški kongres glasoval za omilitev embarga proti Kubi, vendar Havana zahteva njegovo popolno odpravo.
Arafata pričakali kot junaka
26. 07. 2000 21.25
Palestinskega voditelja Jaserja Arafata je danes po vrnitvi z neuspelih pogajanj v Camp Davidu v Gazi kot junaka pozdravilo več sto Palestincev, ker se na pogajanjih ni uklonil izraelskim zahtevam. Arafat se je na poti v Gazo ustavil v Aleksandriji, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je po pogovoru z Mubarakom dejal, da bodo z Izraelom nadaljevali pogajanja in da je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj omenil možnost vrnitve pogajalcev v ZDA prihodnji mesec. Arafat je še dodal, da obstaja z izraelskim premierom Ehudom Barakom dogovor o nadaljevanju pogajanj do 13. septembra. Ob tem je še spomnil, da bodo na ta dan razglasili neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico.
Izid v Camp Davidu ni neuspeh
26. 07. 2000 15.45
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je danes zavrnil opredeljevanje izidov bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Camp Davidu kot neuspeh. Nasprotno, strani sta se namreč prvič podrobno lotili vprašanj, ki zadevajo temelje pravičnega in globalnega miru med Izraelci in Palestinci, je v tiskovnem sporočilu menil Solana.
Zaključek vrha G-8
24. 07. 2000 09.17
V Okinavi se je končalo vrhunsko srečanje skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8). Voditelji G-8 so med drugim sprejeli deklaracijo o novih tehnologijah, imenovano Listina iz Okinave, s katero želijo državam tretjega sveta olajšati dostop do modernih tehnologij. Dogovorili so se tudi, da si bodo prizadevali še pred koncem leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru WTO. Voditelji so izrazili tudi zaupanje v uspeh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj ter Palestincem in Izraelcem zagotovili vso podporo za dosego sporazuma. Ob robu so potekala tudi dvostranska srečanja voditeljev.
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Ni zanimanja za Simobil
21. 07. 2000 19.50
Za nakup slovenskega operaterja mobilne telefonije Simobil se doslej uradno ni zanimal še nihče, čeprav neformalne ponudbe telekomunikacijskih operaterjev iz Evrope, pa tudi iz ZDA, prihajajo na naslov Simobila. Med njimi naj bi bila po navedbah nekaterih slovenskih medijev še posebej ugodna ponudba avstrijskega operaterja mobilne telefonije Mobilcom, ki naj bi bila namenjena samo slovenskim delničarjem.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Nasprotovanje ameriškemu protiraketnemu ščitu
20. 07. 2000 14.42
Severnokorejski predsednik Kim Jong Il in ruski predsednik Vladimir Putin sta danes izjavila, da je severnokorejski raketni program namenjen za miroljubne namene, hkrati pa sta pozvala ZDA, naj se odpovejo načrtovani namestitvi protiraketnega ščita, so poročali uradni severnokorejski mediji.
Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.
V Camp Davidu še naprej skrivnostni
15. 07. 2000 11.52
Izraelska in palestinska stran na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v ameriškem Camp Davidu tudi v petek nista dosegli nikakršnega napredka glede spornih vprašanj, med katerimi so status Jeruzalema, vprašanje vrnitve palestinskih beguncev, zasedenih ozemelj in nadzora nad vodnimi viri na Zahodnem bregu.
Clinton ponovno v Camp Davidu
14. 07. 2000 12.38
Ameriški predsednik Bill Clinton je med proslavljanjem podpisa trgovinskega sporazuma med ZDA in Vietnamom izraelske in palestinske pogajalce v Camp Davidu pozval, naj pozabijo na preteklost, sprejmejo prihodnost ter najdejo skupni jezik v dobro obeh svojih narodov. Clinton, pod pokroviteljstvom katerega poteka vrhunski sestanek v Camp Davidu med palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim premierjem Ehudom Barakom, se je v četrtek zvečer vrnil v počitniški kompleks, potem ko se je udeležil konvencije Nacionalne zveze za napredek temnopoltih Američanov (NAACP) v Baltimoru. V Camp Davidu sta se sicer v četrtek prvič srečala Barak in Arafat, vendar še vedno ni bilo nič znanega o vsebini pogovora. Znano je le, da sta se pogovarjala približno eno uro. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je prav tako srečala z visokimi člani obeh delegacij. Američani naj bi pozno ponoči predstavili predlog za premostitev razlik med Izraelci in Palestinci. Uradni viri te vesti niso želeli komentirati.
Nagrade za ruske športnike na OI
13. 07. 2000 08.03
Ruski športniki naj bi bili za uspehe na olimpijskih igrah v Sydneyju bogato nagrajeni. Predsednik ruskega olimpijskega komiteja Vitalij Smirnov je predlagal, da vsak športnik za osvojeno zlato medaljo prejme 50.000, za srebrno 20.000 in za bronasto 10.000 ameriških dolarjev. Smirnov pravi, da zneski niso previsoki, saj so nižji, kot denimo v ZDA ali pa v nekaterih državah naslednicah nekdanje Sovjetske zveze. Torkovega zasedanja ruskega olimpijskega komiteja se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Ivanov o načelih ruske zunanje politike
10. 07. 2000 19.29
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Moskvi predstavil načela ruske zunanje politike in ob tem osrednji pomen pripisal odnosom Rusije z EU in zvezo NATO. Hkrati je ponovil kritiko Moskve v zvezi s širitvijo zveze NATO na Vzhod in varnostno koncepcijo zveze, ki dopušča vojaške operacije tudi brez mandata Varnostnega sveta ZN. Poudaril je, da morajo biti po ruskih načelih ZN središče uravnavanja mednarodnih odnosov v 21. stoletju. Ivanov je še povedal, da bo Rusija izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti in da je pripravljena za nadaljnje jedrsko razoroževanje na osnovi dvostranskih sporazumov z ZDA. V skladu z načeli, ki jih je predstavil Ivanov, bo Rusija okrepila tudi odnose s Kitajsko, Indijo, Japonsko in Iranom ter prispevala k razrešitvi korejskega vprašanja. Cilj Rusije je sistem mednarodnih odnosov, v katerem bi se zrcalili različni interesi v svetu, je poudaril Ivanov in izjavil, da bo gospodarsko oslabljena Rusija z realistično, pragmatično in uravnoteženo zunanjo politiko potrdila položaj velesile. Ob tem je poudaril, da bo država, če bo potrebno, branila svoje nacionalne interese, in dodal, da Rusija noče niti ''nacionalnega egoizma'', ''niti izolacije'', ''niti napetosti''. Osrednja ideja ruske zunanjepolitične usmeritve, ki jo je nedavno odobril ruski predsednik Vladimir Putin, je ''zdravi pragmatizem''.
Odlikovanje za Elianovega očeta
06. 07. 2000 17.21
Kubanski predsednik Fidel Castro je očeta Eliana Gonzaleza odlikoval z najvišjim državnim priznanjem za njegov sedemmesečni boj za vrnitev sina v domovino. Juan Miguel Gonzalez je na slovesni podelitvi dejal, da so mu protikomunistični kubanski izseljenci v Miamiju ponujali dva milijona dolarjev, če bi z Elianom ostal v ZDA. Gonzalez, sicer član kubanske komunistične partije, je dejal, da so ga s temi ponudbami zelo žalili.
Izraelsko-palestinski vrh 11. julija
05. 07. 2000 19.31
Izraelsko-palestinski vrh pod okriljem ZDA, bo potekal 11. julija blizu Washingtona, so danes potrdili uradni ameriški viri.
Američani proslavili 224. rojstni dan
05. 07. 2000 11.29
Američani so včeraj proslavili 224. rojstni dan svoje države, ki je uradno nastala 4. julija leta 1776 s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti, s katero je 13 kolonij razglasilo neodvisnost od britanske krone. Značilnosti praznovanja se v zadnjih dvesto letih niso preveč spreminjale, saj sta osrednja dogodka praznovanja zbiranje družin na piknikih ob ražnju in tradicionalni ognjemeti, med katerimi je letos prevladoval ognjemet trgovskega podjetja Macy's v New Yorku, ki naj bi bil največji v zgodovini človeštva. Osrednja proslava je letos potekala prav tako v New Yorku, kjer se je zbralo okrog 30.000 različnih plovil, predsednik ZDA Bill Clinton pa je odprl Mednarodno pomorsko parado vojaških ladij in hkrati parado jadrnic z vsega sveta.
ZDA pozdravile izid volitev v Mehiki
04. 07. 2000 11.44
V ZDA so zelo skrbno spremljali nedeljske volitve v sosednji Mehiki na katerih je prvič po 71 letih zmagal predsedniški kandidat, ki ni član Institucionalne revolucionarne stranke (PRI). Zmagov kandidata opozicijske Stranke nacionalne akcije (PAN) Vincenteja Foxa je med prvimi pozdravil predsednik ZDA Bill Clinton, ki mu je telefoniral in mu čestital k zgodovinski zmagi.
Oracle priznal vohunjenje
04. 07. 2000 11.17
Predsednik ameriškega programerskega velikana Oracle Larry Ellison je izzivalno potrdil, da je najel privatne detektive za vohunjenje pri zaveznikih ameriškega računalniškega velikana Microsoft. Vztrajal je tudi pri trditvi, da je njegovo podjetje s tem le opravljalo svojo državljansko dolžnost. ''Zelo dobro se počutim glede tega, kar smo naredili'', je povedal Ellison. Povedal je še, da je detektivsko delo pokazalo, da je Microsoft plačeval trgovinskim in političnim skupinam, da so vplivale na javno mnenje med protimonopolnim sojenjem Microsoftu.
Ne morejo najti sodnika za Clintona
04. 07. 2000 11.01
V ameriški zvezni državi Arkansas imajo spet težave z nekdanjim pravosodnim ministrom Arkansasa, guvernerjem Arkansasa in sedanjim predsednikom ZDA, Billom Clintonom. Odbor za nadzor nad poklicnim obnašanjem pravnikov pri Vrhovnem sodišču Arkansasa je pred dnevi vložil tožbo proti Clintonu zaradi laganja pod prisego v aferi Lewinsky, s katero mu hočejo vzeti pravniško licenco. Vendar doslej še vedno niso našli sodnika, ki bi vodil primer.