predsedujoči
21. francosko-afriški vrh
18. 01. 2001 00.00
Visoki predstavniki 52 afriških držav, francoski predsednik Jacques Chirac ter generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan so se zbrali v kamerunski prestolnici Yaounde, kjer se je začel 21. francosko-afriški vrh. Tokratno vrhunsko srečanje je po udeležbi najpomembnejše doslej, saj se nekatere države, med drugim Alžirija, ki jo zastopa predsednik Abdelaziz Buteflika, vrha udeležujejo prvič. Glavna tema srečanja bodo izzivi globalizacije, s katerimi se mora soočiti črna celina. Razprave o političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vidikih tega procesa pa je zasenčila smrt voditelja DR Kongo Laurent-Desireja Kabile, zato so udeleženci srečanje začeli z minuto molka v spomin nanj.
Sodelovanje na področju varnosti
20. 12. 2000 00.00
Kanada in EU sta se na vrhunskem srečanju v Ottawi dogovorili o boljšem sodelovanju na področju varnosti in obrambe. Tako se bodo strokovnjaki Kanade in EU sestajali štirikrat letno na pogovorih, namenjenih predvsem evropski skupni varnostni in obrambni politiki. Obe strani sta se strinjali, da ustanovitev enote za hitro posredovanje ne bo zmanjšala vpliva zveze NATO.
Etiopija in Eritreja sklenili mir
12. 12. 2000 00.00
Etiopija in Eritreja sta v Alžiru sklenili mirovni sporazum in s tem končali dveletno vojno glede meje na Afriškem rogu. Spor, ki je izbruhnil maja 1998, je zahteval na obeh straneh več kot 100 tisoč mrtvih in pognal v beg približno milijon in pol ljudi. Dogovor o miru sta podpisala etiopski premier Meles Zenawi in eritrejski predsednik Isaias Afwerki.
EU dosegla dogovor
11. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so v današnjih zgodnjih jutranjih urah po petih dneh končali vrhunsko zasedanje v Nici in na doslej najdaljšem vrhu v zgodovini unije dosegli dogovor o institucionalni prenovi, ki odpira pot za izvedbo širitve. Po osemnajstih urah pogajanj so se odločili, da bodo v skladu z lastno zavezo novo pogodbo ratificirali najkasneje v dveh letih, tako da bi morala biti unija z začetkom 2003 pripravljena na sprejem novih članic.
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Rumeliotis v Sloveniji
07. 12. 2000 00.00
Na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji se mudi predsedujoči prvemu delovnemu omizju Pakta stabilnosti za JV Evropo Panajotis Rumeliotis. Obisk Rumeliotisa spada v okvir priprav Slovenije na prevzem funkcije sopredsedujoče prvemu delovnemu omizju pakta v prvem polletju prihodnjega leta.
Pred vrhom EU v Nici
02. 12. 2000 00.00
Pred vrhom EU v Nici sta se danes v Hannovru srečala francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder. Chirac je pred tem v Haagu, kjer se je mudil dopoldan, dejal, da pri vprašanju sprejemanja odločitev znotraj EU ne pričakuje nobenih težav med Nemčijo in Francijo. Z obiskom v Hannovru je predsedujoči EU končal obiske po članicah petnajsterice v pripravah na vrh, ki bo med 7. in 9. decembrom potekal v Nici, kjer bodo govorili predvsem o prenovi unijinih ustanov. Med Nemčijo in Francijo obstajajo določene razlike v stališču do razporeditve glasov. Chirac nasprotuje temu, da bi imela Nemčija na podlagi večjega števila prebivalcev več glasov v ministrskem svetu kot Francija.
Predsednik Kučan v Sarajevu
01. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se je v okviru neuradnega delovnega obiska v Sarajevu srečal s člani predsedstva Bosne in Hercegovine. Kučan in predsedujoči predsedstva BiH Živko Radišić, ki sta v prostorih predsedstva BiH novinarje seznanila z vsebino enournega pogovora, sta poudarila visoko stopnjo soglasja glede ključnih vprašanj v odnosih med državama in stabilizacije razmer v regiji.
JV Evropa na poti v Evropo
24. 11. 2000 00.00
Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.
Za podporo vstopu v EU
24. 11. 2000 00.00
V Sarvarju na Madžarskem danes poteka plenarno zasedanje predsednikov deželnih vlad članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Slovensko delegacijo vodi državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič. Predsednik italijanske dežele Veneto Giancarlo Galan, ki je danes prevzel predsedovanje skupnosti v obdobju od leta 2001 do 2002, je med prednostnimi nalogami navedel podporo vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo.
Zasedanje ministrov EU
20. 11. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju na splošno podprli pred kratkim izdelano širitveno strategijo, v kateri je Evropska komisija predvidela, da se bodo pristopna pogajanja z najbolj pripravljenimi kandidatkami za članstvo končala v letu 2002. Datuma petnajsterica sicer ni vzela za zavezujočega, unija pa bo v pristopu fleksibilna. Tako je po zasedanju opozoril predsedujoči ministrskemu svetu, vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine.
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
Tujci pohiteli z nakupom medijev
12. 11. 2000 00.00
Nemška založniška hiša Gruner+Jahr namerava prevzeti 49 odstotkov beograjske založniške hiše Blic, poročajo srbski mediji. To vest je potrdil predsedujoči upravnega odbora družbe Gruner+Jahr Bernd Kundrun, ki je ob tem poudaril, da hiša Blic izdaja "največji jugoslovanski dnevnik" Blic in tednik Blic News.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
Slovenski veleposlanik v BiH odhaja
10. 11. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič, ki mu bo 15. novembra potekel mandat, je danes končal vrsto uradnih poslovilnih sprejemov pri najvišjih državnih predstavnikih v Bosni in Hercegovini. Kot so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Sarajevu, so Mirošiča danes sprejeli predsedujoči predsedstva BiH Živko Radišić in hrvaški član predsedstva Ante Jelavić ter minister za zunanje zadeve Jadranko Prlić. Od slovenskega veleposlanika se je poslovil tudi diplomatski zbor v BiH, doajen katerega je bil dve leti. Skupaj z ostalimi diplomati se mu je za opravljeno delo in sodelovanje zahvalil švedski veleposlanik v BiH Nils Eliasson, ki bo po odhodu Mirošiča prevzel funkcijo doajena diplomatskega zbora v BiH.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Spopadi se še vedno nadaljujejo
27. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu tudi štiri tedne po izbruhu novega vala nasilja umiritev razmer še ni na vidiku. V Hebronu na Zahodnem bregu je pozno sinoči prišlo do obstreljevanja med Palestinci in izraelskimi vojaki, v katerih pa po poročanju izraelskega radia ni bil nihče ranjen. Napadi so se kljub policijski uri nadaljevali tudi danes zjutraj.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Gbagbo za vlado narodne enotnosti
26. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji razglasitvi uradnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, po katerih je kandidat opozicijske Ljudske fronte (FPI) Laurent Gbagbo prejel 59, 36 odstotkov glasov, vodja vojaške hunte Robert Guei pa 32,72 odstotkov glasov, je novi predsednik napovedal oblikovanje vlade narodne enotnosti. Gbagbo je dejal, da bo k sodelovanju v vladi pritegnil tudi privržence nekdanjega premiera Alassaneja Quattare, ki se je po napadih razjarjene množice po Gbagbojevih besedah zatekel v nemško veleposlaništvo. Quattara Gbagboja ne priznava za predsednika in zahteva predčasne volitve. Minister za varnost pa je sporočil, da bodo policijsko uro podaljšali do sobote in izredne razmere vzpostavili po vsej državi, povsod pa bodo namestili tudi okrepljene varnostne sile. Izredne razmere je v torek vzpostavil vojaški režim, po prvotnih napovedih pa naj bi veljale le do včeraj. Minister Asaud Akava je prebivalce še pozval, naj prenehajo z demonstracijami in vandalizmom ter naj se vrnejo na svoje domove. V spopadih, ki so včeraj izbruhnili med privrženci Ljudske fronte in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, je bilo v Abidjanu po najnovejših podatkih ubitih do 70 ljudi. Davi so bile razmere v Abidjanu mirne. Nekdanji premier Uattara zahteva ponovitev predsedniških volitev, saj naj bi bile nedeljske volitve nelegitimne. Dvom nad legitimnostjo volitev so sicer izrazile tudi druge države. Predsedujoči Organizaciji afriške enotnosti, predsednik Toga Gnassingbe Eyadema se je tako zavzel za vnovične volitve in napovedal sklic sveta organizacije, na katerem naj bi preučili razmere v Slonokoščeni obali. K ponovnem razpisu volitev je včeraj pozval tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
Začetek vrhunskega zasedanja EU
13. 10. 2000 00.00
Danes se bo začelo dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje EU, ki bo predvsem posvečeno dogovarjanju o institucionalnih reformah unije pred sprejemom novih članic. V ospredju zasedanja bodo tudi odnosi petnajsterice z ZRJ po porazu Slobodana Miloševića na septembrskih predsedniških volitvah. O tej temi se bodo voditelji članic EU pogovarjali z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki ga je predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, povabil v Biarritz.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
VS obsodil napad na humanitarna delavca
20. 09. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je ostro obsodil napad na dva humanitarna delavca ZN v Gvineji, pri čemer so neznanci v nedeljo enega ubili, drugega pa ugrabili. Predsedujoči Varnostnemu svetu, veleposlanik Malija Moctar Ouane je v izjavi za javnost še sporočil, da VS z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je omenjeni napad sledil številnim vdorom oboroženih skupin iz Liberije in Sierre Leone v zadnjem mesecu dni. Urad ZN za begunce v Gvineji skrbi za okrog 460.000 beguncev, od tega jih je 330.000 iz Sierre Leone in 126.000 iz Liberije. Umor in ugrabitev v
Svet PLO preložil razglasitev neodvisne države
10. 09. 2000 00.00
Centralni svet Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) je palestinskega voditelja Jaserja Arafata pooblastil, naj preloži za 13. september napovedano razglasitev neodvisne palestinske države na 15. november, s čimer bi dali priložnost zastalim bližnjevzhodnim mirovnim pogajanjem. Kot je po dvodnevnih posvetovanjih v Gazi povedal predsedujoči centralnega sveta PLO Salim Zanun, naj bi različna politična telesa do takrat v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z Jeruzalemom, pripravila ustavo in svobodne volitve.
Stranke o Avnoju znova v ponedeljek
08. 09. 2000 00.00
Predsedniki parlamentarnih strank oziroma njihovi namestniki so na sinočnji koordinaciji, na kateri so se na pobudo predsednika ZLSD Boruta Pahorja pogovarjali o stališču strank do Avnojskih sklepov, sklenili, da bodo sestanek nadaljevali v ponedeljek. Kot je po seji povedal predsedujoči koordinacije, predsednik DeSUS Janko Kušar, so se dogovorili, da bodo poskušali storiti vse, da bi dosegli enotno stališče do teh vprašanj, za izhodišče pa uporabili sklepe, ki jih je sprejel odbor DZ za mednarodne odnose. SDS se s sklepi, ki jih je OMO sprejel ta teden, edina ne strinja v celoti. Sicer so se vsi udeleženci strinjali, da razprava o Avnojskih sklepih ne bi smela postati predvolilna tema. Na seji je sodeloval tudi zunanji minister Lojze Peterle.
Vrh EU-Japonska v Tokiu
19. 07. 2000 11.16
V Tokiu je danes pred petkovim vrhunskim zasedanjem skupine G-8 v Okinavi potekal vrh Evropske unije in Japonske. Navzoči voditelji so sprejeli deklaracijo o Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), v kateri pozivajo, da bi se že letos začel nov krog večstranskih trgovinskih pogajanj.