preprečevanja

Slovenija in ZRJ podpisali protokol

23. 04. 2001 00.00

Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc je s pomočnikom zveznega ministra za notranje zadeve Zvezne republike Jugoslavije Stevanom Nikčevićem danes v Beogradu podpisal protokol o izvajanju sporazuma med vlado Republike Slovenije in zvezno vlado ZRJ o vračanju in ponovnem prevzemu oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali bivanje na ozemlju druge države. Po podpisu sta se delegaciji zveznega notranjega ministrstva in slovenske policije, v kateri so še direktor uprave uniformirane policije Stanislav Veniger, Branko Celar iz urada generalnega direktorja ter predstavnik policije za stike z javnostmi Miran Koren, pogovarjali še o možnih oblikah sodelovanja obeh policij na področju preprečevanja ilegalnih migracij in vseh vrst kriminala.

Slovenski policisti v ZRJ

22. 04. 2001 00.00

Delegacija slovenske policije je danes pod vodstvom generalnega direktorja Marka Pogorevca odpotovala na uradni obisk v Zvezno republiko Jugoslavijo. Delegacija, v kateri so še direktor uprave uniformirane policije Stanislav Veniger, Branko Celar iz urada generalnega direktorja ter predstavnik policije za stike z javnostmi Miran Koren, se bo jutri in v torek s predstavniki notranjega ministrstva ZRJ pogovarjala predvsem o možnih oblikah sodelovanja obeh policij pri preprečevanju in odkrivanju kriminala.

DZ o zakonu o veterinarstvu

05. 04. 2001 00.00

V okviru hitrega postopka je DZ opravil prvo obravnavo zakona o veterinarstvu, nato pa prešel na odločanje o dopolnilih v okviru drugega branja. Pri predstavitvi zakonskega predloga je direktor Veterinarske uprave RS (VURS) Zoran Kovač med drugim pojasnil, da zakon prinaša organizacijske in strukturne spremembe veterinarske službe in da bo med drugim razmejil veterinarsko službo na javno in zasebno. Potem ko so poslanke in poslanci odločili o dveh tretjinah od skupaj kakšnih 120 dopolnil, je DZ do 10. aprila prekinil drugo obravnavo.

Za spremembo pritožbenega postopka

03. 04. 2001 00.00

Na današnji seji so člani strokovnega sveta za policijo pri ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) med drugim ugotovili, da bi bilo potrebno spremeniti ureditev, po kateri se pritožbe državljanov na delo policije obravnavajo znotraj te institucije. Kot je dejala predsednica sveta Alenka Šelih, bi bilo treba obravnavanje pritožb "preseliti" iz policije, kjer konflikt nastaja, in omogočiti večjo prisotnost javnosti v postopku. Člane tričlanskega senata, v katerem so predstavniki policije, policijskega sindikata in javnosti, namreč imenuje generalni direktor policije oziroma direktor policijske uprave, o pritožbah pa odloča predstavnik policije, ki je tudi predsednik senata. Strokovni svet je obravnaval tudi razdelitev pristojnosti med policijo in MNZ v zakonu o policiji ter študijsko gradivo za predlog nacionalnega programa preprečevanja in zatiranja kriminalitete.

Švicarji proti hitremu začetku pogajanj z EU

04. 03. 2001 00.00

Švicarski volivci so na današnjem referendumu zavrnili predlog, da bi Švica pospešila pogajanja o vključitvi v Evropsko unijo. Kot so pokazale prve ocene, ki jih je objavila švicarska televizija TSR1, je za takojšen začetek pogajanj z Brusljem glasovalo okrog 30 odstotkov volivcev. V kantonu Ženeva je proti glasovalo 58 odstotkov volivcev, v edinem kantonu, kjer so že prešteli izide, t.j. v kantonu Glarus, pa je predlog zavrnilo celo 86,7 odstotka volivcev.

Napster obljublja blokado

03. 03. 2001 00.00

Odvetniki podjetja Napster, ki svojim uporabnikom omogoča zastonj izmenjavo glasbe na internetu, so si v petek na vso moč prizadevali prepričati zvezno sodnico v San Franciscu Marilyn Hall Patel, da ne potrdi sodne prepovedi, s katero bi bil Napster le še zgodovina. Glasbena industrija je decembra leta 1999 proti podjetju, katerega usluge je doslej uporabilo že več kot 60 milijonov glasbenih navdušencev, vložila tožbo zaradi kršitve avtorskih pravic. Sodnica Patelova je lani julija prepovedala nadaljnjo izmenjavo glasbe prek Napsterja, podjetje pa se je pritožilo na prizivno sodišče, ki je zaustavilo izvršitev sodne prepovedi, dokler samo ne preveri zadeve.

Ministri o južni evropski meji

03. 03. 2001 00.00

Varnostni vidiki, zlasti vse bolj pereča problematika organiziranega kriminala ter ilegalnih migracij, vzpostavljanje schengenskih standardov na prihodnji evropski južni meji ter medsebojno sodelovanje in pomoč, kar zadeva varnostna vprašanja, so bili osrednji poudarki pogovorov notranjih ministrov Nemčije in Italije, Otta Schilyja in Enza Bianca, s slovenskim kolegom in gostiteljem, notranjim ministrom Radom Bohincem. Vsi trije ministri so izrazili zadovoljstvo nad zelo uspešnimi in konstruktivnimi pogovori, ki so potekali "v evropskem duhu". Strinjali so se, da je stvar slovenske evropske kredibilnosti, da vzpostavi schengenske standarde na prihodnji južni evropski meji, vendar tega ne more narediti sama, temveč potrebuje pomoč in sodelovanje tako znotraj EU kot tudi držav članic.

Porast kaznivih dejanj ob mejah

06. 02. 2001 00.00

Število obravnavanih kaznivih dejanj na območju Policijske uprave Krško se je lani glede na leto poprej povečalo za slabih 17 odstotkov, kar je za 7 odstotkov nad slovenskih povprečjem in je tako največje v državi, je na novinarski konferenci o delu v lanskem letu povedal direktor PU Krško Andrej Zbašnik. Največjo rast kaznivih dejanj so zabeležili ob meji in na sami meji s Hrvaško, kjer se je število kaznivih dejanj glede na prejšnje leto povečalo kar za polovico, kar je posledica povečanega števila ilegalcev in potnikov, predvsem prek mejnih prehodov Obrežje in Slovenska vas. Po Zbašnikovih besedah so bili policisti lani zelo uspešni na področju preprečevanja ilegalnih migracij, med katerimi so zajeli največ Irancev, nazaj na Hrvaško pa so tako uspešno vrnili 68 odstotkov ilegalcev. Lani so tako obravnavali za 40 odstotkov več oseb, ki so ilegalno prestopile državno mejo, ali pa so to poskušale.

Srečanje Bohinca in Vreska

05. 02. 2001 00.00

Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je sprejel namestnika hrvaškega notranjega ministra Josipa Vreska, s katerim sta govorila o sodelovanju na področju preprečevanja ilegalnih migracij in vračanju tujcev, preprečevanju mejnih incidentov in strategiji vključevanja v EU.

Bush ustanovil versko pisarno

30. 01. 2001 00.00

Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.

EU bo krepila vojaške kapacitete

22. 01. 2001 00.00

Vojaško posredovanje v regionalnih krizah je zadnji izhod. Prej je treba uporabiti vsa možna sredstva za preprečevanje tovrstnih konfliktov. V ta namen mora EU okrepiti notranjo koordinacijo in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami kot so Združeni narodi in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Takšna je bila davi v Bruslju rdeča nit za javnost odprte razprave, s katero se je začelo prvo zasedanje zunanjih ministrov EU v letošnjem letu. Več ministrov, med njimi vodja britanske diplomacije Robin Cook, je širitveni proces EU, ki kandidatke spodbuja k sodelovanju in demokratizaciji, izpostavilo kot primer politike preprečevanja konfliktov. EU mora okrepiti notranjo koordinacijo in s tem zagotoviti konsistentnost politike do posameznih kriznih situacij, še posebej pa mora zagotoviti, da bo v "realnem času" sledila mednarodnim dogodkom in se tako pravočasno odzvala na napete situacije, je izjavil unijin&nbsp

Bohinc jutri v Belgiji

21. 01. 2001 00.00

Notranji minister Rado Bohinc se bo v okviru tridnevnega obiska v Belgiji jutri v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za pravosodje in notranje zadeve Antonijem Vitorinom. Predstavil mu bo izvajanje projekta vzpostavljanja Schengenske meje v Sloveniji ter izrazil željo po pomoči in tesnem sodelovanju z EU pri zagotavljanju pogojev za uspešno izvedbo projekta.

Bohinc o tristranskem srečanju

19. 01. 2001 00.00

Slovenski notranji minister Rado Bohinc se je danes srečal z nemško veleposlanico Heike Zenker in italijanskim veleposlanikom Norbertom Capellom, s katerima se je med drugim pogovarjal o načrtovanem tristranskem srečanju notranjih ministrov Slovenije, Nemčije in Italije, so sporočili z notranjega ministrstva.

Odbor podprl novelo zakona

17. 01. 2001 00.00

Odbor DZ za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide je podprl novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Državnemu zboru bo predlagal, naj jo skupaj z amandmaji obravnava in sprejme po hitrem postopku. Sicer pa je današnja razprava na seji matičnega odbora pokazala, da bi bilo nujno čimprej pripraviti nov sistemski zakon na tem področju, saj je obstoječi zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 že precej zastarel, obenem pa tudi ni skladu z ustavo in evropsko zakonodajo.

Bush umirja predvolilne napovedi

15. 01. 2001 00.00

Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.

Uspešna operacija v Kliničnem centru

01. 12. 2000 00.00

V ljubljanskem Kliničnem centru so danes prvič vstavili srčni spodbujevalnik, ki je namenjen preprečevanju naglega utripanja srca kot posledice motenj ritma na preddvorih ali tako imenovane atrijske fibrilacije. Gre za najnovejši model razvoja na tem področju, ljubljanski kirurgi pa se z današnjim posegom uvrščajo med prve centre v Evropi, ki so opravili tak poseg.

Tožilci o problemu korupcije

09. 11. 2000 00.00

Organiziran kriminal in korupcija sta tesno povezana pojma, razširjena pa sta tudi zaradi slabe povezanosti državnih služb, ki naj bi jih omejevale in odkrivale. Kazniva dejanja podkupovanja je tudi zelo težko odkriti, preiskati ter jih pripeljati do obsodbe, tako odmevnih primerov, kot je sedanji, v Sloveniji še ni bilo. Slovenija se je v nedavni raziskavi Evropola glede korupcije med 95 državami uvrstila na zelo dobro 25 mesto, je pa vprašljivo, če je korupcije pri nas res tako malo, ali pa je samo premalo raziskana, je na tiskovni konferenci povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar.

Nov center v Skopju

20. 10. 2000 00.00

V Skopju so danes odprli Mednarodni center za preprečevanje in reševanje konfliktov (ICPCR), slovesnosti ob tej priložnosti pa se je udeležil tudi pomočnik generalnega sekretarja ZN za politična vprašanja Danilo Türk. ICPCR je bil ustanovljen ob podpori makedonske vlade in mednarodne skupnosti, njegov namen pa je spodbujati izobraževanje, raziskovalno dejavnost in mednarodni dialog o sredstvih za preprečevanje in mirno reševanje konfliktov.

Odprt sejem narava-zdravje

13. 10. 2000 00.00

Generalna direktorica Slovenske turistične organizacije Barbara Gunčar je danes uradno odprla 31. sejem narava-zdravje, ki bo od 13. do 17. oktobra potekal na ljubljanskem sejmišču. Na 4000 kvadratnih metrih sejemskega prostora se bo letos predstavilo 127 razstavljalcev iz 11 držav, med katerimi sta poleg Slovenije najmočneje zastopani Nemčija in Švica. Letošnji sejem je namenjen predstavljanju naravnega in zdravega načina življenja, kar poleg gibanja in rekreacije na svežem zraku vključuje tudi skrb za zdravo prehranjevanje, oblačenje, spanje in opuščanje zdravju škodljivih navad.

Pomisleki o humanitarnih intervencijah

28. 09. 2000 00.00

V Generalni skupščini ZN so razpravljalil o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer so se mnenja najbolj lomila glede Annanovega predloga, da bi bilo treba razmisliti o humanitarnih intervencijah, kot načinu preprečevanja humanitarnih katastrof, podobnih tistim v Ruandi, Vzhodnem Timorju in Srebrenici. Razpravljalci, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik v ZN Ernest Petrič, so glede tega vprašanja izrekli tako različna mnenja, da je do kompromisa verjetno še daleč.

Kanadski minister končuje obisk v Sloveniji

15. 09. 2000 00.00

Kanadski minister za mednarodno trgovino Pierre Pettigrew, ki danes končuje

Odpravljene sankcije proti Avstriji

12. 09. 2000 00.00

Danes zvečer je štirinajst članic Evropske unije odpravilo dvostranske ukrepe proti Avstriji, vendar države vztrajajo pri potrebi spremljanja delovanja avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) in njenega vpliva na vlado, v kateri sodeluje .

Prepoved pomoči pri samomoru

28. 04. 2000 19.16

Pravosodni odbor ameriškega senata je odobril predlog zakona, s katerim bi po vsem ozemlju ZDA onemogočili zdravniško pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih oseb. Zakonski predlog je bil vložen z namenom preprečevanja pomoči pri samomoru, predvsem pa proti zvezni državi Oregon, ki je leta 1998 z uzakonitvijo pravice do dostojne smrti neozdravljivim bolnikom omogočila predčasni konec trpljenja. Oregon je zakon sprejel po referendumski odločitvi prebivalcev.

Trgovina z dopingom pred OI cveti

25. 04. 2000 22.19

Trgovina s prepovedanimi poživili pred olimpijskimi igrami v avstralskem Sydneyju cveti, potrjujejo rezultati zaupnega poročila avstralskega Nacionalnega sveta za nelegalne droge, ki ga je v torek povzel časnik Sydney Morning Harald. Časnik je med drugim zapisal, da je carina v zadnjih štirih letih zaplenila 25-krat več prepovedanih sredstev kot pred tem. Avstralski olimpijski komite (AOC) je zato pozval specialne enote policije, da poostrijo dejavnost na področju preprečevanja in odkrivanja preprodaje prepovedanih sredstev ter preprodajalce priprejo.

Organizacije kritizirajo zloženko MNZ

09. 03. 2000 18.04

Nekatere vladne in nevladne organizacije, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja, so izrazile nestrinjanje z vsebino dela zloženke o ustavljanju nasilja, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve. Zloženka, ki naj bi spodbujala žrtve nasilja k prekinitvi molka, žrtve pri prijavljanju nasilja predvsem ustavlja in s tem zvišuje toleranco do nasilja, so zapisali v pismu notranjemu ministru Borutu Šukljetu.

50 let Revije za kriminalistiko in kriminologijo

17. 12. 1999 16.20

Minister za notranje zadeve Borut Šuklje se je danes udeležil slovesnosti ob petdeseti obletnici Revije za kriminalistiko in kriminologijo, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Pogačnik na srečanju šefov policij

09. 12. 1999 16.19

V Bariju poteka dvodnevno delovno srečanje šefov policij z jadranskega območja. Poleg delegacij Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Grčije in Albanije se srečanja, ki se bo končalo jutri, udeležuje tudi štiričlanska delegacija Slovenije pod vodstvom Marjana Pogačnika, direktorja uprave kriminalistične službe MNZ, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Problem Škocjanskega zatoka

06. 12. 1999 17.36

Zaradi pogina rib v Škocjanskem zatoku so na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) naročili obsežne meritve onesnaženosti vode in sedimenta Škocjanskega zatoka, ki so pokazale, da gre na tem območju za kompleksen problem onesnaženosti, ki izvira iz komunalnih odplak urbanega okolja, industrijskih emisij, emisij iz kmetijstva ter prometne infrastrukture.

Šuklje odhaja na dvodnevni obisk v ZDA

06. 12. 1999 16.24

Minister za notranje zadeve Borut Šuklje se bo na povabilo ameriške pravosodne ministrice Janet Reno 7. in 8. decembra z delegacijo mudil v Združenih državah Amerike, so sporočili z notranjega ministrstva.

Dan boja proti aidsu

01. 12. 1999 21.15

V Sloveniji je registriranih 88 ljudi okuženih z virusom HIV, 23 je bolnikov, obolelih za aidsom, pri 65-ih pa se bolezen še ni razvila. V primerjavi s svetom številke pri nas zaenkrat niso zaskrbljujoče.