preprečevanja

VS o svoji vlogi pri preprečevanju konfliktov

29. 11. 1999 10.12

Varnostni svet ZN bo danes popoldne razpravljal o vlogi Varnostnega sveta pri preprečevanju oboroženih spopadov in najverjetneje sprejel predlog resolucije, ki jo je pripravila Slovenija. V osnutku resolucije je poudarjena primarna vloga VS pri vzdrževanju mednarodnega miru in varnosti ter potreba po vzpostavljanju kulture preprečevanja oboroženih spopadov, pri čemer morajo sodelovati vsi organi ZN. V osnutku tudi piše, da morajo vsi udeleženci spora najprej poskrbeti za mirno rešitev skladno z ustanovno listino ZN.

Seminar proti nasilju nad ženskami

13. 11. 1999 11.51

V organizaciji Ženskega programa pri Zavodu za odprto družbo Slovenije in mreže ženskega programa za Srednjo in Vzhodno Evropo pri Inštitutu za odprto družbo v Budimpešti bo ta konec tedna v Ljubljani potekal seminar z naslovom Ženskam prijazen pristop pri reševanju problematike nasilja nad ženskami. Predavateljica na seminarju bo Ellen Pence, sooblikovalka ameriškega projekta preprečevanja nasilja v družini.

Pogajanja z EU o okolju

15. 08. 1999 10.50

Slovenija ne želi predolgih prehodnih obdobij, zato se ne bojimo, da bi Evropska unija morebiti zavrnila predlagana prehodna obdobja. Želimo pa si, da bi s pogajanji dosegli krajša prehodna obdobja z večjo finančno pomočjo iz evropskih skladov, je za STA povedal Marko Slokar, državni sekretar za okolje in vodja delovne skupine za pripravo pogajalskih izhodišč za omenjeno področje.

ZN o načrtu proti naravnim nesrečam

05. 07. 1999 19.04

Politiki in znanstveniki iz več kot 100 držav se od danes v Ženevi posvetujejo o načrtu za preprečevanje naravnih nesreč. 600 delegatov želi na petdnevni konferenci z naslovom Partnerstvo za varnejši svet v 21. stoletju preučiti tudi bilanco desetletja mednarodnega preprečevanja naravnih nesreč.

Vsak drugi okuženi s HIV zavrača terapijo

06. 05. 1999 08.24

Vsak drugi okuženi z virusom HIV v zahodnih industrijskih državah so odpoveduje terapiji, ki bi mu lahko podaljšala življenje. Okuženi velikokrat potlačijo problem bolezni ali pa z njo niso seznanjeni, je pred nemškim kongresom o aidsu dejal Norbert Brockmeyer, docent z Dermatološke univerzitetne klinike v Bochumu. Na kongresu v Essnu, na katerem od 2. do 6. junija pričakujejo kakih 1500 strokovnjakov, bodo med drugim govorili o povečanem informiranju glede tveganja in preprečevanja infekcijskih bolezni. Kljub vse večjim prizadevanjem za obveščenost pa število obolelih za aidsom tudi v Nemčiji ne nazaduje. Okoli 80.000 okuženim z virusom HIV v Nemčiji se letno pridruži še več kot 2000 novih, zlasti žensk in homoseksualcev.

Nadaljuje se pripravljalni sestanek za CSCM

13. 03. 1999 12.42

V Ljubljani se danes nadaljuje Tretji pripravljalni sestanek za Konferenco o varnosti in sodelovanju v Sredozemlju (CSMC), ki bo leta 2000 v Tunisu.

Vse težave slovenskih nadzornih in revizijskih ustanov pri predsedniku DZ Podobniku

08. 03. 1999 19.43

Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik je s predstavniki pristojnih državnih ustanov in organov opravil strokovni posvet o nadzornih in revizijskih ustanovah v Sloveniji, na podlagi katerega naj bi v prihodnje zakonodajalec prek ustreznih zakonskih sprememb obstoječe in s sprejemom nove zakonodaje uredil predvsem notranje skladnejši sistem revidiranja in nadzora nad javno-finančnimi sredstvi ter njihovo porabo.

Intel obtožen kršenja protimonopolne zakonodaje

08. 03. 1999 13.03

Ameriška zvezna trgovinska komisija je Intel Corp. obtožila kršenja protimonopolne zakonodaje. Na uradnem zaslišanju, ki se bo začelo v torek, morajo zastopniki komisije dokazati, da je Intel monopolist ter da je monopol izrabljal za škodovanje svojim konkurentom ali za preprečevanje vstopa na trg drugim tekmecem. Hkrati morajo dokazati, da Intelov monopol škoduje uporabnikom preko višjih cen izdelkov ali preko preprečevanja dotoka inovacij.

Kako lahko ženska reče šefu ''ne''?

20. 02. 1999 14.59

''Kako reči šefu ne?'' je vprašanje, ki se ob nadlegovanju na delovnem mestu postavlja številnim ženskam po svetu in ki je, kot je pokazal istoimenski projekt v Sloveniji in na Hrvaškem, aktualno tudi v teh dveh državah. V Sloveniji je v projektu sodelovalo pet sindikatov, Ženski forum ZLSD, strokovnjaki pravne fakultete, vladni urad za žensko politiko in televizijska postaja POP TV. V času izvajanja projekta so se pridružili še Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenske novice, Pravno informacijski center pri Sorošu in Center za raziskovanje javnega mnenja na FDV. Na Hrvaškem pa je projektno koalicijo sestavljalo pet najmočnejših hrvaških sindikatov, strokovnjaki pravne fakultete, mesečnik Zaposlena in nevladna ženska skupina Društvo za proučevanje tranzicije k demokraciji. V okviru splošnega obveščanja javnosti so v Sloveniji natisnili in razdelili 30.000 letakov in 6000 posterjev, sodelovali pa so tudi v kontaktnih oddajah v nekaterih lokalnih elektronskih medijih. Julija lani so vzpostavili še <A HREF=http://www.zlsd.si/zf/index.htmltarget=_blank>internet stran </A>. Problem spolnega nadlegovanja so skušali približati tudi mladim v osnovnih šolah, in sicer so pripravili tri specializirane obiske za mlade v zadnjih dveh razredih osnovnih šol. Analiza zakonodaje v okviru projekta je pokazala, da se spolno nadlegovanje na delovnem mestu niti ne omenja kot poseben problem v zakonodajah obeh držav. V veljavnem slovenskem zakonu o delovnih razmerjih npr. se govori samo o zlorabi pooblastil, delodajalcem niso naložene nikakršne s sankcijami podprte obveznosti, da preprečujejo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, v kolektivnih pogodbah pa ta tema sploh ni omenjena. Tudi zato bo druga faza projekta namenjena spreminjanju zakonodaje, kolektivnih pogodb in razvijanje ustreznih politik preprečevanja spolnega nadlegovanja v konkretnih delovnih okoljih. Ocenjujejo, da se je zaradi njihovega dela v Sloveniji in na Hrvaškem bistveno povečala zavest javnosti o razširjenosti in teži problema spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, spremenil pa se je tudi odnos do tega vprašanja. Žrtve so dobile več informacij o svojih pravicah in o pravnih ter drugih sredstvih pomoči, ki so jim na voljo.

''Deklaracija iz Lausanne'' temelj za boj proti dopingu

05. 02. 1999 17.36

''Deklaracija iz Lausanne'', ki jo je v četrtek ob zaključku svetovne konference Doping v športu z odobravanjem sprejelo več kot 600 delegatov, je po mnenju predsednika Nacionalne antidoping komisije (NAK) dr. Joška Osredkarja mejnik in temelj za usklajevanje različnih meril, raziskav in izobraževanja na področju dopinga ter usklajevanja zakonodaje, ki se dotika tega področja. Osredkar je s tem nakazal tudi delo, ki čaka NAK po sprejemu deklaracije.

SDS vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Bandlja

02. 11. 1998 15.46

Skupina petnajstih poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je danes vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Mirka Bandlja. Razloge zanjo je na novinarski konferenci podrobno pojasnil prvopodpisani pod interpelacijo Janez Janša, neposredni povod za interpelacijo pa je Bandljevo zavračanje parlamentarnega nadzora nad tistim delom ministrstva, ki lahko uporablja posebne metode in sredstva, na to pa naj bi bila vezana še vrsta drugih nepravilnosti v notranjem ministrstvu.

Slovenska delegacija na 48. zasedanje Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo

11. 09. 1998 13.13

Tričlanska slovenska vladna delegacija, ki jo vodi državna sekretarka pri ministrstvu za zdravstvo Dunja Piškur Kosmač, bo v nedeljo, 13. septembra, odpotovala na 48. zasedanje Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo v Kobenhavn, so sporočili iz ministrstva za zdravstvo. Poglavitna tema zasedanja je politika in strategija svetovnega programa ''Zdravje za vse'' za območje evropske regije v 21. stoletju.

Uspešna humanitarna akcija Nikoli sami 98

24. 07. 1998 13.51

Rdeči križ Slovenije (RKS) je v okviru humanitarne akcije ''Nikoli sami 98'' do danes zbral 93.156.850 tolarjev, v akcijo pa se je vključilo 36.240 donatorjev, pravnih in fizičnih oseb, so sporočili iz RKS.

Namensko podjetje za razreševanje presežnih delavcev v koncernu Litostroj

07. 07. 1998 12.00

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so danes predstavili svoj pristop k reševanju problematike presežnih delavcev v Litostroju. ''Namensko podjetje bo'', je zagotovila državna sekretarka Zdenka Kovač, pristojna za področje zaposlovanja, izobraževanja in prestrukturiranja, in zanikala očitke, češ da se ministrstvo igra z usodo delavcev Litostroja.

Končala se je 12. svetovna konferenca o aidsu

03. 07. 1998 16.49

V Ženevi se je danes končala 12. svetovna konferenca o aidsu, ki se je pričela 28. junija. Na konferenci je sodelovalo približno 15.000 udeležencev iz v sega sveta, med njimi tudi 9 strokovnjakov iz Slovenije.

V Kanadi proti prezgodnji spolnosti

02. 07. 1998 08.38

Konzervativna vlada v kanadski pokrajini Ontari zahteva, naj spolna vzgoja v šolah vključuje tudi napotke mladim o izogibanju prezgodnji spolnosti. Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Davea Johnsona so nova pravila del smernic ministrstva glede spolne vzgoje v šolah. Cilj programa je zmanjšati število najstniških nosečnosti v Ontariu. Kot je poudaril Johnson, bi bilo spolno abstinenco treba izpostaviti "kot pozitivno izbiro za dijake in študente v okviru metod za preprečevanje nosečnosti". Po ministrovih napovedih bodo smernice uvedli ob začetku novega šolskega leta, septembra letos. Ob nedavnem povečanju števila najstniških nosečnosti so v minulih mesecih v Kanadi več najstnic izključili iz šole. Poleg preprečevanja zgodnje spolnosti je ministrstvo sprožilo tudi program za spodbujanje mladih mamic, naj se vrnejo v šolo.

Belgijski premier prihaja na uradni obisk v Slovenijo

22. 06. 1998 09.27

Predsednik belgijske vlade Jean-Luc Dehaene bo na povabilo slovenskega kolega Janeza Drnovška danes pozno popoldne pripotoval na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo. Po sprejemu z vojaškimi častmi na Brniku se bo belgijski gost na gradu Brdo srečal z gostiteljem Drnovškom. Po uradnih pogovorih bosta Slovenija in Belgija podpisali konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj, sledila pa bo izjava za medije.

Obrambni ministri na rednem polletnem zasedanju o Kosovu

11. 06. 1998 10.00

Na rednem polletnem zasedanju so se danes v Bruslju sešli obrambni ministri Severnoatlantske zveze, ki bodo razpravljali predvsem o načinih preprečevanja širjenja kosovske krize po regiji. Viri blizu zveze napovedujejo ostro sporočilo Beogradu, vendar pa hkrati opozarjajo, da zavezništvo "preuranjenih odločitev" ne bo sprejemalo.

NATO znova pošilja izvidniške ekipe v Albanijo in Makedonijo

03. 06. 1998 15.55

Severnoatlantska zveza se je danes odločila, da bo v prihodnjih urah v Albanijo in Makedonijo znova poslala vojaške izvidniške ekipe. Odločitev je povezana z opcijo morebitne namestitve zavezniških sil v regiji s ciljem preprečevanja širjenja nestabilnosti s Kosova na širše območje, je povedal vir na zvezi NATO.

NATO v Albaniji odpira partnersko celico

01. 06. 1998 08.03

Severnoatlantska zveza bo danes v Tirani odprla celico za koordiniranje dejavnosti v okviru Partnerstva za mir. Gre za prvo tovrstno celico, ki jo zavezništvo vzpostavlja v partnerski državi.

Zaradi Janše in Peterleta Jelinčič protestira pri Martinezu

11. 05. 1998 16.33

Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) in poslanec Zmago Jelinčič je na predsednika Interparlamentarne unije (IU) Miguela Angela Martineza naslovil pismo oziroma uradno prijavo na pristojni odbor za človekove pravice parlamentarcev pri IU v zvezi s poskusi preprečevanja njegovega članstva v slovenskem delu Pridružitvenega parlamentarnega odbora za vstop v Evropsko unijo (EU) s strani Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD).

Vroča razprava o ameriškem načinu reševanja iraške krize

19. 02. 1998 08.51

Preveč zagreti nasprotniki ameriške politike v zvezi z reševanjem iraške krize so z glasnimi vzkliki in žvižgi sinoči preglasili državno sekretarko Madeleine Albright med njeno razlago v javni razpravi na državni univerzi Ohio v Columbusu.

Imenovali novo upravo Litostroja

20. 12. 1997 10.20

Na seji nadzornega sveta Litostroja so za novega predsednika uprave Litostroja imenovali Petra Bajca. Za novega člana uprave, ki pokriva razvoj in programski del, pa so potrdili dr. Janeza Kramarja, profesorja iz Strojne fakultete. Nova uprava, ki bo začela z delom v ponedeljek, 22. decembra, naj bi podroben sanacijski program Litostroja pripravila najkasneje v šestih mesecih. Vendar pa bo vrsto dejavnosti, med njimi dejavnosti na področju preprečevanja nenadzorovanih akcij s strani upnikov, pa tudi na področju takojšnje usposobitve Litostroja za konkuriranje pri poslih, začela takoj.Na petkovi seji nadzornega sveta niso posebej govorili o problematiki plač delavcev, vendar pa sta tako novi predsednik uprave kot tudi novi član uprave že pred današnjim sestankom opravila vrsto pogovorov z odgovornimi ljudmi v slovenski vladi, kjer sta že dobila nekaj zagotovil.

Južni Italiji 60 milijonov ekujev evropske pomoči

19. 12. 1997 13.24

Evropska komisija bo iz evropskega sklada za regionalni razvoj južni Italiji namenila 60 milijonov ekujev za program zaščite in preprečevanja naravnih nesreč. Na območju južne Italije so namreč poplave, potresi, nevihte in plazovi pogost pojav. Komisija zato namenja denar za izgradnjo potrebne zaščite tako za ljudi kot za okolje. V prvi vrsti gre za zaščito industrijskih objektov, transportne infrastrukture in mestnih središč, ki ležijo na območju, kjer je večje tveganje drsenja zemlje. Poleg tega je predvidena izgradnja potrebnih namestitev za preprečevanje erozije.

Za boljše sodelovanje med Slovenijoo, Italijo in Hrvaško

22. 09. 1997 00.00

Ob koncu mednarodnega posvetu Jadran v Evropi, ki je potekal na Brionih, so udeleženci poudarili, da bi morale hrvaške, slovenske in italijanske državne ustanove, pristojne za ribolov, več sodelovati ne dvostranski in večstranski ravni, da bi rešili skupne težave v zvezi z ribolovom na Jadranu. Rezultati skupnih pogovorov bi morali biti podlaga za sprejemanje odločitev o količini ulova v Jadranu, so ugotovili udeleženci. Posebno so poudarili pomen skupnega znanstvenega projekta Medits, ki ga financira EU, v okviru katerega spremljajo trideset gospodarsko pomembnih ribjih vrst. Razpravljali so tudi o delu državnih ustanov, pristojnih za morski ribolov, ter izmenjavi predpisov s področja ribolova, katerega namen je učinkovitejši nadzor na morju in preprečevanja ribolova na črno.