prispevek
Kučan sprejel Luč miru
21. 12. 2000 00.00
Predstavniki Zveze tabornikov Slovenije ter Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov so predsedniku republike Milanu Kučanu danes že tradicionalno prinesli Luč miru, ki jo prižgejo v Betlehemu, so sporočili iz predsednikovega urada.
Za Kmetijsko zbornico uspešno leto
19. 12. 2000 00.00
Največji letošnji dosežek Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je po oceni njenega predsednika Petra Vriska prispevek k sprejemu interventnega zakona o odpravi posledic suše, ki je hudo prizadela slovensko kmetijstvo. V zbornici so med drugim sprejeli sklep o višini in načinu zbiranja zborničnega prispevka za leto 2000 in 2001, ki ga mora potrditi še vlada. Pri omenjenem sklepu ne gre za zviševanje zborničnega prispevka, ki ostaja enak kot je zapisano v zakonu o zbornici, temveč bo z njim zbornica lahko začela postopke za zbiranje omenjenega prispevka. Pripravljajo pa tudi novo sistematizacijo in organizacijo delovnih mest in sistem nagrajevanja za približno 800 zaposlenih v zbornici. Finančni program in program dela pa naj bi zbornica sprejela šele takrat, ko bo pripravljen državni proračun za prihodnje leto - v zbornici računajo, da naj bi se to zgodilo marca prihodnje leto.
Trienale sodobne slovenske umetnosti
14. 12. 2000 00.00
V Moderni galeriji so odprli tretji bienale sodobne slovenske umetnosti - Vulgata U3, ki ga je v sodelovanju z galerijo pripravil gostujoči kustos Gregor Podnar. Predstavljena bodo dela umetnikov in umetnic, ki so med leti 1990 in 2000 živeli in delovali v Sloveniji. To so Vadim Fiškin, Bojan Gorenec, Dejan Habicht in Tanja Lažetič, Ivan Ilič, Marko A. Kovačič, Darij Kreuh, Maja Licul, Marko Peljhan, Tadej Pogačar in člani skupine Irwin. Razstava bo odprta od 14. decembra 2000 do 18. februarja 2001.
V Zagrebu odprli razstavo 100 v 1000
13. 12. 2000 00.00
V torek so v zagrebški Nacionalni univerzitetni knjižnici slovesno odprli razstavo z naslovom 100 v 1000 - najbolj znamenite knjige prejšnjega tisočletja. Na razstavi je predstavljenih sto najpomembnejših hrvaških knjig iz preteklega tisočletja s področja književnosti, znanosti in publicistike. Razstavo je slovesno odprl akademik Radoslav Katičič. Knjige so izbrali glede na odmevnost, inovativnost ter prispevek k hrvaški in evropski kulturi. Izbrali so dela hrvaških avtorjev, ne glede na jezik, v katerem so bila napisana, izbirali pa niso med deli še živečih avtorjev. Tako so vključena dela Marina Držiča, Ljudevita Gaja, Petra Hektoroviča, Bartola Kašiča, Jura Kaštelana, Miroslava Krleže, Vladimira Nazora, Vanje Sutliča, Augusta Šenoe, Tina Ujeviča, Fausta Vrančiča pa tudi Franje Tuđmana. Edina avtorica med izbranimi je Ivana Brlič Mažuranič. Razstava je tudi v znaku 550. obletnice rojstva Marka Maruliča in 500. obletnice Judite, prvega avtorskega epa v hrvaškem jeziku, ki ga je napisal Marulič. Razstava bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.
Čas, vržen iz tira v Moderni galeriji
12. 12. 2000 00.00
V Moderni galeriji bo med 14. in 21. decembrom razstava Sreča Dragana z naslovom Čas, vržen iz tira (Time is out of joint). Izhodišče zanjo je bila zamisel, da bi pregledno predstavili Draganovo delo, še zlasti pa dela iz 60-ih in 70-ih let, ko je umetnik bodisi sam bodisi v sodelovanju z Nušo Dragan ustvarjal dela, ki so pomenila pomemben prispevek takratni neoavantgardni umetnosti in pozneje tako imenovani "novi umetniški praksi". Še zlasti so tu pomembna pionirska dela na področju interaktivne in medijske umetnosti
Cervantesova nagrada Franciscu Umbralu
12. 12. 2000 00.00
Letošnjo Cervantesovo nagrado, najvišjo literarno nagrado v španskogovorečem svetu, bo letos prejel španski pisatelj in novinar Francisco Umbral. Kot je v Madridu sporočila žirija, mu bodo nagrado podelili za njegov prispevek k španski literaturi.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.
Minuta molka v spomin na Tuđmana
08. 12. 2000 00.00
V predstavniškem domu hrvaškega sabora so se danes z minuto molka spomnili lani umrlega predsednika Franja Tuđmana. Tiskovna predstavnica urada sedanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića Vjera Šuman pa je glede zaznamovanja prve obletnice Tuđmanove smrti 10. decembra dejala, da je delegacija predsednikovega urada ob dnevu mrtvih položila venec na Tuđmanov grob, za obeležitev obletnice njegove smrti pa v predsednikovem uradu niso pripravili nobenega posebnega programa.
Kučan odlikoval kulturnike in znanstvenike
04. 12. 2000 00.00
Predsednik Republike Milan Kučan je na današnji slovesnosti v predsedniški palači vrsti zaslužnih umetnikov, znanstvenikov in kulturni ustanovi izročil visoka državna odlikovanja ob njihovih jubilejih. Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije sta prejela operna pevca Vilma Bukovec in Rudolf Francl ob njuni osemdesetletnici za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnih okvirih. S častnim znakom svobode RS pa so bili odlikovani Božena Glavak, dr. Milica Kacin Wohinz, Fran Eržen, Boris A. Novak, med ustanovami pa Dolenjski muzej.
Björk najboljša evropska igralka
03. 12. 2000 00.00
Film Plesalka v temi danskega režiserja Larsa von Trierja je blestel na letošnji podelitvi evropske filmske nagrade. Evropska filmska akademija je von Trierjevemu mjuziklu-melodrami podelila nagrado za najboljši film, režiser in islandska pevka Björk, ki je v filmu odigrala glavno vlogo, pa sta dobila tudi nagradi občinstva. Björk, ki se sicer ni udeležila včerajšnje slavnostne podelitve nagrad na pariškem Eifflovem stolpu, je prejela tudi nagrado za najboljšo evropsko igralko, medtem ko je priznanje za najboljšega evropskega igralca prejel Španec Sergi Lopez za vlogo v francoskem filmu Harry, prijatelj, ki vam želi dobro. Občinstvo pa je za najboljšega igralca izbralo islandskega igralca Ingvarja E. Sigurdssona.
Šestnajsti knjižni sejem
28. 11. 2000 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so slavnostno odprli 16. knjižni sejem, ki bo potekal v znamenju 450. obletnice izida prve slovenske knjige in 200. obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ob odprtju - slavnostna govornica je bila pisateljica Desa Muck - so podelili Schwentnerjevo priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja domovine. Sejem v organizaciji Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije in Cankarjevega doma bo potekal do 3. decembra.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
Članice EU jutri o skupnih silah
19. 11. 2000 00.00
Članice EU bodo jutri potrdile svoje nacionalne prispevke v prihodnje skupne sile za posredovanje v regionalnih krizah, ki naj bi bile operativne do leta 2003. Po načrtih naj bi bila do takrat EU pripravljena na krizno območje naenkrat poslati okrog 60.000 vojakov, ki bi morali biti sposobni misijo izvajati do enega leta.
Zlobec nagrajen na festivalu poezije
19. 11. 2000 00.00
Slovenski pesnik Ciril Zlobec je na nocojšnji zaključni slovesnosti mednarodnega pesniškega festivala na Plitviških jezerih dobil nagrado, ki mu jo je podelila žirija v sestavi Slavko Mihalič, Tonko Maroevič in Sead Muhamedagič. Zlobec je dobil nagrado za pesništvo, ki po mnenju žirije po svoji vrednosti sodi v vrh sodobne slovenske in evropske literature, kakor tudi za svoj prevajalski prispevek k zbliževanju slovenske in hrvašle književnosti.
Peterle prejel Evropski prstan dr. Mocka
18. 11. 2000 00.00
Predstavnik krščanskodomoljubnega gibanja Reichsbund iz Avstrije je v Mariboru zunanjemu ministru Alojzu Peterletu za njegov pomemben prispevek h krepitvi evropskih integracij vročil visoko priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov Reichsbunda, ki so v Mariboru sodelovali na študijskih dnevih njihove organizacije, tudi bivši avstrijski podpredsednik vlade in zunanji minister dr. Alois Mock, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, bivši glavar Štajerske dr. Josef Krainer in mariborski župan Boris Sovič. Po besedah dr. Mocka je Peterle veliko storil za svobodo in neodvisnost svoje države ter za krepitev evropskih integracij. V zvezi s tem je spomnil na osamosvojitvena prizadevanja in izrazil upanje, da bo Slovenija čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Evropa ni imela še nikoli tako velikih možnosti za to, da bi živela združena in v miru, je dejal Mock in poudaril, da sloni prihodnost Evrope na mladih, zato bi se morali mladi iz različnih evropskih držav čim več srečevati, sodelovati, izmenjavati v okviru študijskih programov in nasploh družiti. Ko se je Lojze Peterle zahvalil za visoko priznanje, je med drugim dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi dosegla že zelo veliko, kljub temu pa jo čakajo še pomembne naloge, med katere sodi tudi uveljavitev vrednot, na katerih je zrasla zahodna Evropa. Ravno te vrednote pa so tiste, za katere se je in se še zavzema dr. Alois Mock. Za dobitnika priznanja in goste je nato pripravil sprejem mariborski župan Boris Sovič, zvečer pa bo v hotelu Slavija ples, ki ga organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Evropske prstane dr. Aloisa Mocka podeljujejo od 1995 leta, doslej pa so jih prejeli dr. Alois Mock, dr. Silvius Magnago, Peter Quendler, prof. dr. Wladyslaw Bartoszewski in dr. Franz Fischler.
Priznanja TZS najlepše urejenim krajem
17. 11. 2000 00.00
Turistična zveza Slovenije danes popoldne v Slovenskih Konjicah pripravlja sklepno prireditev letošnjega tekmovanja v urejenosti krajev ter panožnih tekmovanj v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Pred podelitvijo priznanj bo tudi posvet o uresničevanju tega pomembnega projekta, s katerega bodo župani nagrajenih krajev ostalim slovenskim županom poslali pismo s priporočilom za sodelovanje v tekmovanju v prihodnjih letih.
V skupnih evropskih silah tudi Sovenci
13. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na ministrskem zasedanju Zahodnoevropske unije (WEU) danes v Marseillu napovedal, da bo Slovenija na konferenci o sestavi 60.000-članskih sil Evropske unije, ki bo prihodnji teden v Bruslju, ponudila svoj prispevek v sestavo teh sil. O številu vojakov, ki jih bo Slovenija prispevala, minister Peterle sicer ni govoril, saj naj bi bile konkretne številke predstavljene prihodnji teden v Bruslju. Zasedanja v Marseillu se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Janez Janša.
Kongres o cestah in prometu
26. 10. 2000 00.00
Slovenske ceste in promet v 21. stoletju je osrednji naslov letošnjega 5. slovenskega kongresa o cestah in prometu, ki se je v organizaciji slovenskih društev cestnih in prometnih strokovnjakov, združenih v Družbo za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, včeraj popoldne začel v blejski Festivalni dvorani.
Ženske v mirovnih operacijah
25. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je na dan svetovne organizacije v New Yorku opravil prvo sejo v zgodovini o ženskah v oboroženih spopadih in pri izgradnji miru. Razprave se je udeležilo več kot 40 govornikov, med njimi tudi pomočnica generalnega sekretarja ZN in posebna svetovalka za vprašanja spolne enakosti in napredek žensk Angela King. Razpravo je odprl generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da so ženske bolj primerne za preprečevanje ali razreševanje konfliktov kot moški.
Kongres o cestah in prometu
25. 10. 2000 00.00
Slovenske ceste in promet v 21. stoletju je osrednji naslov letošnjega 5. slovenskega kongresa o cestah in prometu, ki se je v organizaciji slovenskih društev cestnih in prometnih strokovnjakov, združenih v Družbo za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, popoldne začel v blejski Festivalni dvorani. Uvodni prispevek v prvi tematski sklop predavanj, ki bo osvetlil promet in prometno infrastrukturo v luči vstopanja Slovenije v EU, je pripravil Janez Potočnik, vodja ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU. Področje transporta je po njegovih pojasnilih eno od tistih, kjer pogajanja sicer še vedno potekajo, vendar je večina ključnih vprašanj rešenih. Še posebej je opozoril, da Slovenija zamuja s sprejemom dveh zakonov, in sicer zakona o letalstvu in pomorskega zakonika, ki sta že dalj časa v obravnavi v državnem zboru.
SPEM in ITF prejela nagrado IPRA in OZN
23. 10. 2000 00.00
Mednarodna zveza za odnose z javnostmi (IPRA) je včeraj na svetovnem kongresu v Chicagu podelila nagrade za najboljše lanskoletne projekte na področju odnosov z javnostmi. IPRA je v sodelovanju z Oddelkom za informiranje javnosti (DPI) Združenih narodov podelila tudi posebno nagrado za družbenokoristne komunikacijske projekte, ki jo je v konkurenci štirih finalistov prejela slovenska agencija SPEM Komunikacijska skupina skupaj s svojim naročnikom Mednarodnim skladom za razminiranje Bosne in Hercegovine in pomoč žrtvam min (ITF). Slovesnosti v Chicagu se je udeležilo okrog 200 ljudi, med njimi vodji slovenskega projekta Suzana Mihelin in Tomaž Ritlop, kakor tudi slovenski konzul v Clevelandu Tone Gogala.
Kongres in skupščina Slovenskega zdravniškega društva
20. 10. 2000 00.00
Začel se je deseti dvodnevni kongres in 137. skupščina Slovenskega zdravniškega društva (SZD), kjer bodo med drugim izvolili novo vodstvo za naslednje štiriletno obdobje. Za predsedniško mesto poleg dosedanjega predsednika Pavla Poredoša kandidira še predstojnik bolnišnice Golnik Jurij Šorli, za dve podpredsedniški mesti pa se bosta potegovala sedanja podpredsednika Zoran Zabavnik in Janez Vrbovšek. Na popoldanskem delu kongresa bo približno 150 udeležencev razpravljalo o stanovski problematiki z naslovom Delovne obremenitve in življenjski slog slovenskih zdravnikov.
Plinarna Maribor proslavila 130-letnico
20. 10. 2000 00.00
Plinarna Maribor, ki ima 130 kilometrov plinovodnega omrežja in 17 merno redukcijskih postaj, oskrbuje s plinom več kot 24.000 porabnikov, poleg tega pa oskrbuje še preko 100.000 potrošnikov z utekočinjenim naftnim plinom v jeklenkah ter okoli 3.000 porabnikov s plinom iz rezervoarjev, je na današnji slovesnosti ob 130-letnici Plinarne Maribor dejal njen direktor Boris Grapulin. Na slovesnosti, na kateri so se zbrali številni poslovni partnerji, sta Plinarni Maribor za uspešno poslovanje čestitala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar in mariborski župan Boris Sovič, ki je med drugim opozoril tudi na pomemben prispevek mariborske plinarne k zmanjševanju onesnaženosti zraka v mestu. Ob visokem jubileju plinarne je Sovič direktorju Borisu Grapulinu izročil pečat mestne občine Maribor.
Venturoni v Sloveniji
19. 10. 2000 00.00
Predsednik vojaškega odbora zveze NATO, admiral Guido Venturoni, je ob prihodu na dvodnevni obisk v Slovenijo danes poudaril, da bo prihodnja širitev zveze NATO politična, kljub temu pa je po njegovih besedah izjemno pomembno, da
Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.
Podelili Nobelovo nagrado za mir
13. 10. 2000 00.00
Južnokorejskega predsednika Kim Dae-Junga je norveški odbor za Nobelove nagrade razglasil za letošnjega nagrajenca za mir.
Naslov članka
13. 10. 2000 00.00
V organizaciji Sveta Evrope poteka v Strasbourgu od 11. do 13. oktobra evropska konferenca proti rasizmu z naslovom Vsi drugačni, vsi enakopravni - Od načela k praksi, na kateri sodeluje tudi slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana.
Podelitev visokih državnih odlikovanj
11. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je na slovesnosti vročil visoka državna odlikovanja, in sicer je srebrni častni znak svobode RS prejel predsednik uprave Gorenja Jože Stanič za izjemno delo in zasluge na gospodarskem področju. S častnim znakom svobode RS pa je predsednik republike odlikoval dr. Majdo Mačkovšek-Peršič, prof. dr. Jožeta Florjančiča, prof. dr. Božidarja Krajnčiča in Draga Petriča, dr. med. Dr. Mačkovšek-Peršič je častni znak svobode RS prejela za pogumno humanitarno delo med taboriščnicami, za zasluge v boju proti nacifašizmu ter za požrtvovalno delo na področju onkologije. Dekan Fakultete za organizacijske vede Jože Florjančič je častni znak prejel za pedagoški in svetovalni prispevek na kadrovskem področju v Sloveniji in za zasluge pri razvoju višjega in visokega šolstva. Dekan Fakultete za kmetijstvo v Mariboru Božidar Krajnčič je odlikovanje prejel za zasluge pri razvoju mariborske fakultete za kmetijstvo in njenem mednarodnem uveljavljanju, za vrhunske raziskovalne rezultate in za prispevek pri krepitvi slovenskega gospodarstva, za izjemne zasluge in prispevek slovenskemu športu ter za delo na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pa je častni znak svobode prejel Drago Petrič.
Okrogla miza Novinarji - pisatelji
11. 10. 2000 00.00
Sindikat novinarjev Slovenije danes organizira zadnjo okroglo mizo v okviru projekta PHARE z naslovom Novinarji - pisatelji. Na njej bodo sodelovali novinarji, ki se od časa do časa oddaljijo od idealov novinarske objektivnosti in jih zamenjajo za druge, veljavne v literaturi in publicistiki.
Okrogla miza Novinarji - pisatelji
10. 10. 2000 00.00
Sindikat novinarjev Slovenije organizira 11. oktobra zadnjo okroglo mizo v okviru projekta PHARE z naslovom Novinarji - pisatelji. Na njej bodo sodelovali novinarji, ki se od časa do časa oddaljijo od idealov novinarske objektivnosti in jih zamenjajo za druge, veljavne v literaturi in publicistiki.