prošnjo
Vse več težav z nameščanjem tujcev
02. 02. 2001 00.00
Namestitev tujcev v Sloveniji bo, kot kaže, še nekaj časa v ospredju, saj se zatika tako pri najemni pogodbi za stavbo, v kateri je ljubljanski Center za tujce, kot pri iskanju novih lokacij. Direktor Ljubljanskega potniškega prometa je danes sporočil, da je zaradi zadnjih dogodkov v Centru na Celovški ministrstvo za notranje zadeve zaprosil za sporazumno prekinitev pogodbe, kar pa ministrstvo zavrača.
Znižanje obrestne mere v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Odbor ameriške centralne banke Zveznih rezerv za odprti trg (FOMC) je na čelu s predsednikom Alanom Greenspanom po pričakovanju sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka. Odbor petih guvernerjev Zveznih rezerv pa je na prošnjo regionalnih bank obenem znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na 5 odstotkov. Bela hiša ni posebej komentirala odločitve Feda, gospodarstveniki pa so poudarili, da je bila taka poteza dobrodošla. Vrednosti delnic na borzi se medtem niso bistveno spremenile, saj je bilo znižanje obrestnih mer pričakovano in vlagatelji so poslovne poteze povlekli že pred odločitvijo Feda.
Umrla soproga italijanskega kralja
28. 01. 2001 00.00
V 94. letu starosti je na svojem domu v Švici umrla Maria Jose Savojska, vdova zadnjega italijanskega kralja Umberta II. Maria Jose Savojska se je zaradi težav s pljuči pred časom zdravila na kliniki v Ženevi. Soprogo zadnjega italijanskega kralja bodo pokopali v opatiji Hautecombe v Franciji.
Rupel s predstavniki slovenske manjšine
26. 01. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je danes sprejel predstavnika Slovencev na Madžarskem, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnoeka in predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša. Na pogovoru, posvečenem položaju manjšine, so kot najbolj pereče težave slovenske manjšine omenili vprašanje stalnega financiranja slovenskega radia s strani madžarske države, kriterije, na podlagi katerih Madžarska financira narodnostne šole, slab gospodarski položaj manjšine, pa tudi potrebo po čimprejšnjem odprtju meddržavnega mejnega prehoda Čepinci-Verica in prekategorizaciji mejnega prehoda Martinje-Gornji Senik.
Teden krščanske edinosti
18. 01. 2001 00.00
Po svetu in tudi v Sloveniji kristjani danes začenjajo teden krščanske edinosti, ki je sestavni del ekumenskega gibanja oz. prizadevanj za zbliževanje krščanskih verskih skupnosti. Za osrednjo misel letošnjega tedna - od 18. do 25. januarja - so bile izbrane Jezusove besede Jaz sem pot, resnica in življenje. V tem geslu je, kot so zapisali v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference, izražena skupna želja kristjanov, da bi drugemu tisočletju, ki je bilo tisočletje delitev in razkolov, sledilo obdobje sporazumevanja, sodelovanja in edinosti.
Bouygues in Deutsche Telekom o nakupu deleža v Bouygues Telecom
15. 01. 2001 00.00
Francoska gradbeniška in komunikacijska skupina Bouygues naj bi se decembra lani že pogajala z nemškim telefonskim operaterjem Deutsche Telekom o prodaji določenega deleža v svojem mobilnem operaterju Bouygues Telecom. Gre za tretjega največjega mobilnega operaterja v Franciji, zaenkrat pa je njegov večinski lastnik še vedno družba Bouygues. Kot pravijo viri, naj bi se francoska družba o prodaji deleža v Bouygues Telecom pogovarjala tudi z japonskim NTT DoCoMo in nizozemskim telekomom KPN, piše v današnji številki časnika Financial Times.
Kim Basinger se ločuje
13. 01. 2001 00.00
Ameriška filmska igralka Kim Basinger je včeraj na višjem sodišču v Los Angelesu vložila prošnjo za razvezo zakona z igralcem Alecom Baldwinom. 47-letna igralka je v prošnji kot razlog za razvezo od 42-letnega igralca navedla nepremostljive razlike. Par, ki se je poročil 19. avgusta 1993, se je sicer razšel 5. decembra lani.
Grški vojaki na Kosovu želijo domov
13. 01. 2001 00.00
Grčija je svojim vojakom na Balkanu sporočila, da se lahko vrnejo domov, če se bojijo nevarnosti bolezni zaradi uporabe radioaktivnih izstrelkov, je dejal grški obrambni minister Apostolos Cohadzopulos. Kar 140 od skoraj 1500 grških pripadnikov mednarodnih sil KFOR, ki imajo sedež v Uroševcu na jugu ZRJ, je zahtevalo vrnitev v Grčijo, potem ko je na dan prišla vest o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Prošnjo za vrnitev domov so vojaki izrazili med včerajšnjim obiskom grškega obrambnega ministra v Uroševcu. Obisk je bil namenjen preučitvi zdravstvenega stanja v grških enotah. Minister jim je obljubil, da bodo njihovi prošnji nemudoma ugodili in jih nadomestili z drugimi vojaki. Kot je poročal grški tisk, je Cohadzopulos v Uroševcu poudaril, da ne želi, da bi se katerikoli grški vojak počutil prisiljenega služiti v silah KFOR.
Shalikashvili priporočil podpis CTBT
06. 01. 2001 00.00
Nekdanji poveljnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske general John Shalikashvili je v obsežni študiji, ki jo je eno leto oblikoval na prošnjo predsednika Billa Clintona, priporočil, da ZDA ratificirajo Sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki so jo republikanci v senatu s tesnim izidom 51:48 zavrnili oktobra 1999.
Enajsterica z novim letom dvanajsterica
28. 12. 2000 00.00
S 1. januarjem 2001 bo evro kot dvanajsta članica Evropske unije uvedla Grčija, ki je pred dvema letoma izven območja skupne valute kot edina država petnajsterice ostala zaradi neizpolnjevanja strogih konvergenčnih kriterijev. Po lastni volji še naprej evra ne uvajajo Finska, Velika Britanija in Švedska.
Sodelovanje Severne in Južne Koreje
16. 12. 2000 00.00
Ob koncu srečanja na ministrski ravni v Pjongjangu sta se strani v skupni izjavi dogovorili, da bosta še pred koncem leta obravnavali prošnjo Severno Koreje za dobavo električne energije in druga gospodarska vprašanja. Državi sta se poleg tega dogovorili tudi za vnovično srečanje med člani razdeljenih družin v februarju prihodnje leto.
Izstrelitev ariane 44P ponovno preložili
12. 12. 2000 00.00
Družba Arianespace je sporočila, da so izstrelitev evropske nosilne rakete ariane 44P, ki bi morala poleteti danes ob 23.04 po srednjeevropskem času, zaradi dopolnilnih preverjanj satelita Eurasiasat-1 preložili.
Pope zaprosil za pomilostitev
07. 12. 2000 00.00
Američan Edmund Pope, ki ga je moskovsko sodišče obsodilo na 20 let zapora zaradi vohunjenja, je ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil za pomilostitev, je sporočil tiskovni predstavnik ruskega predsedstva Aleksej Gromov. Dodal je, da je Putin prošnjo že poslal pristojni komisiji, ki jo bo preučila.
Jorasa privedli v Pulj
06. 12. 2000 00.00
Hrvaški policisti so ob 7.45 na mejnem prehodu Dragonja ustavili slovenskega državljana Joška Jorasa in ga, ne da bi mu pokazali nalog za privedbo, odpeljali na hrvaško Carinsko upravo v Pulj, je po telefonskem pogovoru s stranko povedal Jorasov odvetnik Danijel Starman. Jorasa so hrvaški organi odpeljali na zaslišanje v Pulj, ker ni poravnal carinskih dajatev. Slovenski državljan zdaj čaka na zaslišanje pred komisijo za carinske prekrške, kjer je tudi sodnik za prekrške, kar pa bo storil le v navzočnosti diplomatskega predstavnika RS, je Jorasovo stališče povzel odvetnik Starman. Ob 14 . uri se je Joško Joras v Pulju sestal z diplomatskim predstavnikom RS ter ga informiral o poteku minulih dogodkov. Po odvetnikovih napovedih se bo Joras pred pristojnimi hrvaškimi oblastmi branil z molkom oziroma bo izjavo odklonil v prisotnosti diplomatskega predstavnika. "Prepričan sem, da bo ponovil kot že večkrat, da ni šel čez državno mejo, temveč je šel domov v hišo, ki ima hišno številko Sečovlje 1. Od hrvaških oblasti na ta naslov ni prejel nobenega obvestila," je dejal Starman. Hrvaške oblasti Jorasu očitajo, da je storil carinski prekršek, ker je konec oktobra, ne da bi plačal carino, na svoj dom pripeljal pomivalni stroj. Zaplet na meji se je zgodil, ker je dostop do Mlinov možen le prek slovensko?hrvaškega mejnega prehoda Dragonja. Ob tem dogodku je koprski odvetnik povedal, da je Civilna družba za meje v Istri (CD) v torek naslovila na premiera Janeza Drnovška prošnjo za sprejem in delovni pogovor s predstavniki CD.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.
Kučan sprejel Garretta
17. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je sprejel ameriškega generala Josepha G. Garretta, vodjo ameriške ocenjevalne skupine, ki je na prošnjo Slovenije izdelala študijo o reformi obrambnega sistema Slovenije in Slovenske vojske. Omenjena skupina je na čelu ameriške vojaške delegacije na uradnem obisku pri Slovenski vojski. Predsednik Kučan se je gostu zahvalil za veliko strokovno pomoč, ki jo je njegova skupina s svojimi ocenami in priporočili dala Sloveniji na področju razvoja njenega obrambnega sistema.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
Policisti zahtevajo uskladitev plač
07. 11. 2000 00.00
Policijski sindikat Slovenije (PSS) s 1. decembrom letos od vlade zahteva izplačilo dodatkov za višje upravne, upravne in strokovno-tehnične delavce, dodatke zaradi prepovedi političnega udejstvovanja policistov ter za sobotno delo. V sindikatu so prepričani, da brez tega ni mogoče doseči enakopravnega vrednotenja dela delavcev v državnih organih, pisna dokazila o uresničitvi zahtev pa pričakujejo do ponedeljka, 13. novembra, so predstavniki PSS zapisali v pismu predsedniku vlade Andreju Bajuku.
VS predlagal sprejem ZRJ v ZN
01. 11. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči soglasno, brez ugovora in glasovanja, sprejel resolucijo, v kateri priporoča Generalni skupščini sprejetje ZR Jugoslavije v Združene narode. Generalna skupščina naj bi že danes popoldne po lokalnem času obravnavala predlog resolucije o sprejemu, ki ga je pripravila Francija, na seji pa bodo navzoči tudi predstavniki ZRJ, ki so sinoči odpotovali iz Beograda.
Nuklearko Temelin znova zagnali
29. 10. 2000 00.00
Jedrska elektrarna Temelin na jugu Češke je danes znova začela poskusno obratovati, potem ko so včeraj odpravili vzrok izpada glavne krožne črpalke v nuklearki.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Bajuk želel odpraviti dvom
18. 10. 2000 00.00
Premier Andrej Bajuk in vlada, ki jo vodi, sta z zaprosilom beneški komisiji "želela iskreno odpraviti sleherno senco dvoma z letošnjih volitev", so sporočili iz kabineta predsednika vlade. "Ne gre za to, kaj je beneška komisija ugotovila, temveč za to, da je bila odločitev, da se premier obrne s prošnjo tudi nanjo, pravilna in predvsem v skladu s pravno državo in demokratičnimi načeli," še piše v sporočilu. "Z odločitvijo Beneške komisije je bil namen, zaradi katerega sem to ugledno institucijo Sveta Evrope vprašal za nasvet, dosežen, saj je bil odstranjen dvom v legitimnost volitev," je v pisni izjavi 
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Štrukelj kritično o ukinitvi eksternega ocenjevanja
12. 10. 2000 00.00
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj se je na novinarski konferenci odzval odločitev, ki zadnje dni v Sloveniji zelo odmeva - ukinitev eksternega preverjanja znanja ob koncu 8. razreda osnovne šole. Poudaril je, da je ukinjanje eksternega preverjanja brez podrobno izdelanega alternativnega predloga za reševanje problema prevelikega vpisa na posamezne srednje šole "nesprejemljivo in neodgovorno do staršev in otrok". V zvezi s pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive, ki ga je sindikatu poslalo šolsko ministrstvo s prošnjo, da se o njem izreče, pa je Štrukelj poudaril, da predlagane spremembe niso ustrezne.
Leonardo da Vinci na Goriškem
11. 10. 2000 00.00
V sklopu predavanj v počastitev 1000-letnice Goriške, ki jih na Gradu Kromberk prireja Goriški muzej, je bilo sinoči zanimivo predavanje o življenju in delu vsestranskega renesančnega genija Leonarda da Vincija s poudarkom na njegovem posegu v slovenski prostor ob Soči.
Slovenska vlada v stiku s članicami EU
10. 10. 2000 00.00
Kabineta predsednika vlade Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta sta bila ves dan v stikih s predstavniki Evropske komisije in vlad držav Evropske unije pred torkovim obiskom francoskega zunanjega ministra Huberta Vedrina v Beogradu, so sporočili iz premierovega kabineta. Premier Bajuk je v telefonskem pogovoru predsednika Evropske komisije Romana Prodija vnovič seznanil s slovenskimi stališči do nasledstva nekdanje SFRJ, Prodi pa je ob tem zagotovil, da se bo zavzel za ustrezno rešitev sukcesijskih vprašanj. Kabinet slovenskega premiera je o tej temi podrobno obvestil tudi kabinete francoskega, britanskega, nemškega in španskega predsednika vlade.
Logarjeva o Griljevi zamenjavi
10. 10. 2000 00.00
Državna sekretarka v finančnem ministrstvu Romana Logar je včeraj povedala, da gre pri zamenjavi direktorja davčne uprave Stojana Grilja za to, da se v Sloveniji davki plačujejo enakopravno. Po njenem mnenju ne gre za politično, ampak strokovno vprašanje. Logarjeva je tudi zavrnila očitke Stojana Grilja, da je zlorabila svoje pristojnosti in poskušala delovati kot direktorica davčne uprave, saj direktor DURS ne more biti sam odgovoren za pobiranje davkov in prispevkov za vse štiri državne blagajne.
Avstrijski protestniki ponovno blokirali češko mejo
06. 10. 2000 00.00
Avstrijski protestniki, ki nasprotujejo začetku delovanja češke jedrske elektrarne Temelin, so danes s traktorji in tovornjaki blokirali mejne prehode med Avstrijo in Češko. Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je včeraj pozvala češke oblasti, naj preložijo zagon nuklearke Temelin.
Zavrnili prošnjo za pogojno izpustitev
04. 10. 2000 00.00
Komisija za izpustitve zapora v Attici v ameriški zvezni državi New York je v torek po kratkem zaslišanju zavrnila prošnjo morilca britanskega glasbenika Johna Lennona za pogojno izpustitev. 45-letni Chapman je 8. decembra 1980 ustrelil Lennona, potem ko se je ta s soprogo Yoko Ono s snemanja vračal v stanovanje na newyorškem Manhattnu. Chapman je priznal nenaklepni umor in bil za dejanje leta 1981 obsojen na dosmrtno ječo z možnostjo predčasne izpustitve po dvajsetih letih prestane kazni.