prošnjo
Jorasa privedli v Pulj
06. 12. 2000 00.00
Hrvaški policisti so ob 7.45 na mejnem prehodu Dragonja ustavili slovenskega državljana Joška Jorasa in ga, ne da bi mu pokazali nalog za privedbo, odpeljali na hrvaško Carinsko upravo v Pulj, je po telefonskem pogovoru s stranko povedal Jorasov odvetnik Danijel Starman. Jorasa so hrvaški organi odpeljali na zaslišanje v Pulj, ker ni poravnal carinskih dajatev. Slovenski državljan zdaj čaka na zaslišanje pred komisijo za carinske prekrške, kjer je tudi sodnik za prekrške, kar pa bo storil le v navzočnosti diplomatskega predstavnika RS, je Jorasovo stališče povzel odvetnik Starman. Ob 14 . uri se je Joško Joras v Pulju sestal z diplomatskim predstavnikom RS ter ga informiral o poteku minulih dogodkov. Po odvetnikovih napovedih se bo Joras pred pristojnimi hrvaškimi oblastmi branil z molkom oziroma bo izjavo odklonil v prisotnosti diplomatskega predstavnika. "Prepričan sem, da bo ponovil kot že večkrat, da ni šel čez državno mejo, temveč je šel domov v hišo, ki ima hišno številko Sečovlje 1. Od hrvaških oblasti na ta naslov ni prejel nobenega obvestila," je dejal Starman. Hrvaške oblasti Jorasu očitajo, da je storil carinski prekršek, ker je konec oktobra, ne da bi plačal carino, na svoj dom pripeljal pomivalni stroj. Zaplet na meji se je zgodil, ker je dostop do Mlinov možen le prek slovensko?hrvaškega mejnega prehoda Dragonja. Ob tem dogodku je koprski odvetnik povedal, da je Civilna družba za meje v Istri (CD) v torek naslovila na premiera Janeza Drnovška prošnjo za sprejem in delovni pogovor s predstavniki CD.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.
Kučan sprejel Garretta
17. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je sprejel ameriškega generala Josepha G. Garretta, vodjo ameriške ocenjevalne skupine, ki je na prošnjo Slovenije izdelala študijo o reformi obrambnega sistema Slovenije in Slovenske vojske. Omenjena skupina je na čelu ameriške vojaške delegacije na uradnem obisku pri Slovenski vojski. Predsednik Kučan se je gostu zahvalil za veliko strokovno pomoč, ki jo je njegova skupina s svojimi ocenami in priporočili dala Sloveniji na področju razvoja njenega obrambnega sistema.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
Policisti zahtevajo uskladitev plač
07. 11. 2000 00.00
Policijski sindikat Slovenije (PSS) s 1. decembrom letos od vlade zahteva izplačilo dodatkov za višje upravne, upravne in strokovno-tehnične delavce, dodatke zaradi prepovedi političnega udejstvovanja policistov ter za sobotno delo. V sindikatu so prepričani, da brez tega ni mogoče doseči enakopravnega vrednotenja dela delavcev v državnih organih, pisna dokazila o uresničitvi zahtev pa pričakujejo do ponedeljka, 13. novembra, so predstavniki PSS zapisali v pismu predsedniku vlade Andreju Bajuku.
VS predlagal sprejem ZRJ v ZN
01. 11. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči soglasno, brez ugovora in glasovanja, sprejel resolucijo, v kateri priporoča Generalni skupščini sprejetje ZR Jugoslavije v Združene narode. Generalna skupščina naj bi že danes popoldne po lokalnem času obravnavala predlog resolucije o sprejemu, ki ga je pripravila Francija, na seji pa bodo navzoči tudi predstavniki ZRJ, ki so sinoči odpotovali iz Beograda.
Nuklearko Temelin znova zagnali
29. 10. 2000 00.00
Jedrska elektrarna Temelin na jugu Češke je danes znova začela poskusno obratovati, potem ko so včeraj odpravili vzrok izpada glavne krožne črpalke v nuklearki.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Bajuk želel odpraviti dvom
18. 10. 2000 00.00
Premier Andrej Bajuk in vlada, ki jo vodi, sta z zaprosilom beneški komisiji "želela iskreno odpraviti sleherno senco dvoma z letošnjih volitev", so sporočili iz kabineta predsednika vlade. "Ne gre za to, kaj je beneška komisija ugotovila, temveč za to, da je bila odločitev, da se premier obrne s prošnjo tudi nanjo, pravilna in predvsem v skladu s pravno državo in demokratičnimi načeli," še piše v sporočilu. "Z odločitvijo Beneške komisije je bil namen, zaradi katerega sem to ugledno institucijo Sveta Evrope vprašal za nasvet, dosežen, saj je bil odstranjen dvom v legitimnost volitev," je v pisni izjavi 
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Štrukelj kritično o ukinitvi eksternega ocenjevanja
12. 10. 2000 00.00
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj se je na novinarski konferenci odzval odločitev, ki zadnje dni v Sloveniji zelo odmeva - ukinitev eksternega preverjanja znanja ob koncu 8. razreda osnovne šole. Poudaril je, da je ukinjanje eksternega preverjanja brez podrobno izdelanega alternativnega predloga za reševanje problema prevelikega vpisa na posamezne srednje šole "nesprejemljivo in neodgovorno do staršev in otrok". V zvezi s pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive, ki ga je sindikatu poslalo šolsko ministrstvo s prošnjo, da se o njem izreče, pa je Štrukelj poudaril, da predlagane spremembe niso ustrezne.
Leonardo da Vinci na Goriškem
11. 10. 2000 00.00
V sklopu predavanj v počastitev 1000-letnice Goriške, ki jih na Gradu Kromberk prireja Goriški muzej, je bilo sinoči zanimivo predavanje o življenju in delu vsestranskega renesančnega genija Leonarda da Vincija s poudarkom na njegovem posegu v slovenski prostor ob Soči.
Logarjeva o Griljevi zamenjavi
10. 10. 2000 00.00
Državna sekretarka v finančnem ministrstvu Romana Logar je včeraj povedala, da gre pri zamenjavi direktorja davčne uprave Stojana Grilja za to, da se v Sloveniji davki plačujejo enakopravno. Po njenem mnenju ne gre za politično, ampak strokovno vprašanje. Logarjeva je tudi zavrnila očitke Stojana Grilja, da je zlorabila svoje pristojnosti in poskušala delovati kot direktorica davčne uprave, saj direktor DURS ne more biti sam odgovoren za pobiranje davkov in prispevkov za vse štiri državne blagajne.
Slovenska vlada v stiku s članicami EU
10. 10. 2000 00.00
Kabineta predsednika vlade Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta sta bila ves dan v stikih s predstavniki Evropske komisije in vlad držav Evropske unije pred torkovim obiskom francoskega zunanjega ministra Huberta Vedrina v Beogradu, so sporočili iz premierovega kabineta. Premier Bajuk je v telefonskem pogovoru predsednika Evropske komisije Romana Prodija vnovič seznanil s slovenskimi stališči do nasledstva nekdanje SFRJ, Prodi pa je ob tem zagotovil, da se bo zavzel za ustrezno rešitev sukcesijskih vprašanj. Kabinet slovenskega premiera je o tej temi podrobno obvestil tudi kabinete francoskega, britanskega, nemškega in španskega predsednika vlade.
Avstrijski protestniki ponovno blokirali češko mejo
06. 10. 2000 00.00
Avstrijski protestniki, ki nasprotujejo začetku delovanja češke jedrske elektrarne Temelin, so danes s traktorji in tovornjaki blokirali mejne prehode med Avstrijo in Češko. Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je včeraj pozvala češke oblasti, naj preložijo zagon nuklearke Temelin.
Zavrnili prošnjo za pogojno izpustitev
04. 10. 2000 00.00
Komisija za izpustitve zapora v Attici v ameriški zvezni državi New York je v torek po kratkem zaslišanju zavrnila prošnjo morilca britanskega glasbenika Johna Lennona za pogojno izpustitev. 45-letni Chapman je 8. decembra 1980 ustrelil Lennona, potem ko se je ta s soprogo Yoko Ono s snemanja vračal v stanovanje na newyorškem Manhattnu. Chapman je priznal nenaklepni umor in bil za dejanje leta 1981 obsojen na dosmrtno ječo z možnostjo predčasne izpustitve po dvajsetih letih prestane kazni.
Bolgaru Ivanovu odvzeli medaljo
20. 09. 2000 00.00
Bolgarskemu dvigovalcu uteži v kategoriji do 56 kilogramov Ivanu Ivanovu je Mednarodni olimpijski komite (MOK) odvzel srebrno medaljo zaradi uživanja prepovedanih poživil. Na doping testu so v njegovi krvi zasledili diuretik, ki telesu zmanjšuje telesno težo, lahko pa tudi prikrije prisotnost drugih poživil.
Odpravljene sankcije proti Avstriji
12. 09. 2000 00.00
Danes zvečer je štirinajst članic Evropske unije odpravilo dvostranske ukrepe proti Avstriji, vendar države vztrajajo pri potrebi spremljanja delovanja avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) in njenega vpliva na vlado, v kateri sodeluje .
SAS napovedal javni shod
05. 09. 2000 00.00
Sindikat avtoprevoznikov Slovenije je za 18. september napovedal javni shod, na katerem bodo predstavili zahteve avtoprevoznikov. Prošnjo za izdajo dovoljenja za postavitev zapor, ki jo SAS potrebuje kot obvezno prilogo k vlogi za priglasitev javnega shoda, so na Ministrstvo za promet in zveze vložili včeraj, danes pa so o pripravi javnega shoda obvestili tudi Mednarodni cestni sindikat in veleposlaništva, da bi ta lahko pravočasno obvestili svoje člane oziroma državljane na zapore cest v Sloveniji, ki naj bi predvidoma trajale do 22. septembra.
MZZ reagiralo na izjavo Schüssla
04. 09. 2000 00.00
Ministrstvo za zunanje zadeve je včeraj na prošnjo urada predsednika
Proti uporabi marihuane v zdravstvu
01. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je v začetku tedna, na prošnjo zvezne vlade, razveljavilo sodbo, po kateri je bila v ameriški zvezni državi Kaliforniji dovoljena uporaba marihuane v zdravstvene namene. Poleg Kalifornije, kjer so leta 1996 na referendumu glasovali za uporabo marihuane v zdravstvene namene, je v Združenih državah Amerike podobno glasovalo še sedem drugih zveznih držav. Vlada pa je prepričana, da je uporaba marihuane v nasprotju z državnimi zakoni in otežuje boj proti mamilom. Z zakonom za legalno uporabo marihuane bi lahko bolniki podobno kot v Nemčiji, kjer zvezno ustavno sodišče dovoli uporabo marihuane v posameznih primerih, lahko zaprosili za mamilo, ki jim v kombinaciji s hašišem lajša bolečine pri virusu HIV, multipli sklerozi, epilepsiji in hepatitisu.
Španci grozijo z odstopom iz UEFA
25. 08. 2000 00.00
Španska nogometna zveza je Evropski nogometni zvezi (UEFA) zagrozila z odstopom iz evropske krovne organizacije, če bo ta v svoje članstvo sprejela Gibraltar. Španci so dali jasno vedeti, da ne bodo sodelovali ali priredili kakršnegakoli tekmovanja, na katerem bi sodeloval tudi Gibraltar, nekdanja španska kolonija, ki je v 18. stoletju prišla pod zastavo Velike Britanije.
Začel se je tretji poskus reševanja posadke
16. 08. 2000 00.00
Ruska mornarica je davi začela tretji poskus reševanja 116 članov posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je v nedeljo potopila v Barentsovem morju. V reševalni kapsuli so prvič tudi reševalci.
Sodišče za vojne zločine v Sierri Leone
15. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes odobril ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za sojenje obtoženim vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Sierri Leone. Članice VS so soglasno izglasovale resolucijo, ki upošteva prošnjo vlade Sierre Leone za pomoč ZN pri ustanovitvi posebnega sodišča za sojenje zločincem v državi.
Castro praznoval 74. rojstni dan
13. 08. 2000 00.00
Kubanski predsednik Fidel Castro je današnji 74. rojstni dan praznoval tudi v družbi približno 4000 diplomantov medicinske fakultete, ki so pred Castrom zaprisegli, da bodo zvesti idejam socialistične revolucije. Kubanski voditelj je med 15-minutnim govorom med drugim poudaril, da je Kuba postala območje zdravja, "čeprav si je imperializem prizadeval za uničenje kubanskih načrtov". Tako je bilo leta 1959 na Kubi samo 6000 zdravnikov, od katerih jih je polovica odšla v ZDA, medtem ko ima Kuba danes 67.000 zdravnikov, je dejal. Castro je hvalil kubanski sistem javnega zdravstva in program pomoči za države t.i. tretjega sveta. Po njegovem prepričanju je zdravstveni sistem eden najboljših dosežkov vlade. V enajstih državah v razvoju tako deluje 1800 kubanskih zdravnikov. Dva med njimi sta v Venezueli zaprosila za politični azil, dva pa sta enako prošnjo vložila v Zimbabveju.
Spletno podjetje toži ponudnike
05. 08. 2000 11.02
Vodilno spletno podjetje za tržne raziskave Harris Interactive toži America Online in ducat drugih ponudnikov spletnih storitev zaradi zapore dopisovanja s 2,7 milijona od 6 milijonov njenih spletnih anketirancev. Podjetje Harris Interactive je bilo dodano seznamu neprofitne ameriške organizacije, ki se bori proti izrabljanju elektronske pošte. V seznamu so se na ponudnike internetnih storitev obrnilo s prošnjo, naj blokirajo podjetje pri pošiljanju pošte približno 41 odstotkom strank, ki dostopajo do interneta prek njih. Predstavnik AOL Rich d'Amato je povedal, da tožba nima podlage. ''Prepričani smo, da so naše tehnike boja proti t.i. junk pošti popolnoma ustrezne,'' je rekel.
Spletno podjetje toži ponudnike
05. 08. 2000 00.00
Vodilno spletno podjetje za tržne raziskave Harris Interactive toži America Online in ducat drugih ponudnikov spletnih storitev zaradi zapore dopisovanja s 2,7 milijona od 6 milijonov njenih spletnih anketirancev. Podjetje Harris Interactive je bilo dodano seznamu neprofitne ameriške organizacije, ki se bori proti izrabljanju elektronske pošte. V seznamu so se na ponudnike internetnih storitev obrnilo s prošnjo, najblokirajo podjetje pri pošiljanju pošte približno 41 odstotkom strank, ki dostopajo do interneta prek njih. Predstavnik AOL Rich d'Amato je povedal, da tožba nima podlage. ''Prepričani smo, da so naše tehnike boja proti t.i. junk pošti popolnoma ustrezne,'' je rekel.
Spletno podjetje toži ponudnike
05. 08. 2000 00.00
Vodilno spletno podjetje za tržne raziskave Harris Interactive toži America Online in ducat drugih ponudnikov spletnih storitev zaradi zapore dopisovanja s 2,7 milijona od 6 milijonov njenih spletnih anketirancev. Podjetje Harris Interactive je bilo dodano seznamu neprofitne ameriške organizacije, ki se bori proti izrabljanju elektronske pošte. V seznamu so se na ponudnike internetnih storitev obrnilo s prošnjo, naj blokirajo podjetje pri pošiljanju pošte približno 41 odstotkom strank, ki dostopajo do interneta prek njih. Predstavnik AOL Rich d'Amato je povedal, da tožba nima podlage. ''Prepričani smo, da so naše tehnike boja proti t.i. junk pošti popolnoma ustrezne,'' je rekel.
Podpis tripartitnega dogovora nujen
04. 08. 2000 19.48
Za učinkovitost sedanje vlade, ki ima težave s tem, kako naj sprejema svoje odločitve, je nujen podpis tripartitnega dogovora o njenem delovanju do konca mandata, je na današnji novinarski konferenci poudaril prvak SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in vodja njene poslanske skupine Franc Zagožen. Po njegovih besedah je SLS+SKD osnutek dogovora - na Zagožnovo prošnjo ga je pripravil minister brez listnice Tone Jerovšek - že priporočeno poslala SDS, zato v združeni stranki upajo, da bo ta podpisan že v nekaj dneh. O nujnosti podpisa dogovora se je prepričal tudi premier Andrej Bajuk, je pripomnil prvak SLS+SKD.