problematično stanje

BLOG: Kaj so ledvični kamni in kako si pomagati?

18. 12. 2022 07.00

Ledvični kamni so ena najpogostejših bolezni sečil in vsako leto ogromno število ljudi obišče svojega zdravnika, da bi našli pomoč pri lajšanju teh težav. Ledvične kamne imajo ljudje vseh starosti, pogostejši pa naj bi bili pri moških v starostnem obdobju med 30 in 50 let.

'65 odstotkov ljudi, ki pridejo v urgentne centre, tja ne sodi.' Kam pa?

15. 12. 2022 09.21

Potem ko je v javnosti završalo zaradi delovnega dokumenta, po katerem naj bi ukinili 28 dežurnih ambulant po vsej Sloveniji, so na tokratni seji DZ poslanska vprašanja na to temo kar deževala. Tisti, ki so spraševali, so se vsebinsko ponavljali, a na koncu z odgovori premierja Roberta Goloba in ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana prav zadovoljen najbrž ni bil nihče, ki je te odgovore pozorno poslušal, saj niso vsebovali jasnega zagotovila, da se čas do obravnave za nikogar ne bo podaljšal. Predvsem naj bi ukrepi, kakršni koli že bodo, preprečili še večji zlom zdravstva.

Pismo mladega specialista UKCL: Zdravniško poslanstvo je prisotno in močno

07. 12. 2022 06.00

V medijih vsak dan spremljamo prispevke o odhodu zdravnikov, zapiranju zdravstvenih ustanov, (neuspešnem) iskanju tujih zdravnikov, o izgorelosti zdravnikov in podobno. Zasledim tudi članek Sare Volčič z naslovom "Kam se je izgubilo tako zelo opevano zdravniško poslanstvo?", ki v prvem delu predstavi osebno izkušnjo pacientke, v drugem pa naslavlja delo zdravnika v Sloveniji. Medtem ko je prvi del napisan korektno, lahko glede drugega dela povem, da se z vsakim takim prispevkom le še poglablja kriza zdravstvenega sistema. In zato vam pišem – ker še večje krize zdravstva ne smemo dopustiti!

Povprečen Slovenec lani porabil 35 litrov vina, vinarje skrbi draginja

12. 11. 2022 09.02

Martinovo je za vinarje zaključek leta, čas za obračune o tem, kakšna je bila letina, ter za veselje, da je uspela še ena dobra sezona. A ob tem vinarji poudarjajo, da je prav vsako leto nov izziv, zlasti v času vsesplošne draginje. Letošnji vinski letnik je zahteven in količinsko slabši kot lani. Slovenija sicer proizvede od 63 do 89 milijonov litrov vina, od tega je petina namenjena samooskrbi, ostalo je registrirana pridelava. Naša država je na vinskem področju samooskrbna v kar 95 odstotkih, povprečen Slovenec ga je lani porabil 35 litrov.

Po pretepu učenca: 'Kar otroci vidijo na spletu, to tudi živijo'

24. 10. 2022 11.58

Kdo je nasilnež? Kdo žrtev? In kakšno nasilje med našimi mladostniki bi nas moralo najbolj skrbeti? Preliminarni rezultati raziskave spletnega nasilja med mladimi v Sloveniji ne kažejo pozitivne slike. S spletnim nasiljem se je namreč srečalo že okoli 55 odstotkov slovenskih dijakov in do 10 odstotkov slovenskih osnovnošolcev. Veliko vlogo ima pri tem tudi prosti dostop do spletnih vsebin in družbenih omrežij. "Vsebine, do katerih lahko dostopajo, včasih niso primerne niti za odrasle osebe. Otroci pa prizore na spletu živijo in mislijo, da so nekaj normalnega," opozarja avtor raziskave in profesor na Fakulteti za varnostne vede Miha Dvojmoč.

Pred kurilno sezono: že en neozaveščen kurjač lahko zadimi celotno naselje

27. 09. 2022 12.46

Mnogi, ki so se pred kurilno sezono spraševali, kako se bodo ogrevali na mrzle zimske dni v času, ko vlada huda energetska negotovost, so sprejeli odločitev, da se preusmerijo na trdo gorivo. To pa pomeni, da bi se to zimo lahko še poslabšala kakovost zraka. Zaskrbljujoča je predvsem koncentracija trdnih delcev. Da bi se izognili onesnaženju, je treba redno čistiti kurilne naprave in pravilno kuriti.

Bo nepremičninski davek povečal ponudbo na trgu nepremičnin in znižal cene?

04. 07. 2022 06.00

Večina evropskih držav ima nepremičninski davek, Slovenija sodi med izjeme – države, ki takšnega davka nimajo. Uvajamo ga že od leta 2006, ko smo imeli množični popis nepremičnin. Imamo pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – vsaka od 212 občin sama določa, koliko moramo plačati, zneski pa so različni: v Kopru več kot en evro na kvadratni meter za stanovanje, v Krškem pol evra. Bi uvedba davka stabilizirala divjo rast cen nepremičnin? Primer: vrednost garsonjere v Celovških dvorih je danes trikrat višja kot ob nakupu.

Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo

01. 06. 2022 07.36

Poslanci državnega zbora so s 53 glasovi za in 28 proti potrdili ministrsko ekipo nove vlade, ki jo bo vodil predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob. Slovenija je s tem dobila 15. vlado, ki jo bodo sestavljale stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. Vseh 17 ministrov nove vlade je pred DZ že zapriseglo, da bodo spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije. Golob je napovedal, da bodo do prihodnjega tedna izpeljali revizijo vseh škodljivih ukrepov prejšnje vlade.

Koalicijska pogodba že dviguje prah, zdravniki na nogah

17. 05. 2022 19.13

Še nepodpisana, a usklajena, koalicijska pogodba prihodnje vlade je na področju zdravstva že dvignila na noge zdravnike, saj med drugim predvideva odpravo popoldanskega dela pri zasebnikih. V Zdravniški zbornici in pri Mladih zdravnikih opozarjajo, da to ne prinaša rešitve težav, ampak lahko prispeva k dodatnim odhodom zdravnikov iz javnega zdravstva. Kandidat za zdravstvenega ministra, Danijel Bešič Loredan, pa umirja žogico in pravi, da v obstoječem sistemu nikakor ne bodo nikomur prepovedali dela zunaj matične ustanove. Je pa načrt bodoče vlade, da bi predvidoma leta 2024 vzpostavili nov zdravstveni sistem, v katerem bodo zdravniki znotraj javnih zavodov tako cenjeni in plačani, da ne bodo želeli delati drugod.

Rešitve strank za področje mentalnega zdravja: več kliničnih psihologov, licence in pouk brez telefona

10. 04. 2022 14.49

Desetletja je bilo področje duševnega zdravja pri nas močno zanemarjeno. Težave so se kopičile, pandemija, ki je povečala stiske, pa je dokončno razgalila nedelujoč sistem. Pomanjkanje kadra in kapacitet na eni ter veliko povečanje potreb na drugi strani pa pomeni, da si pred nastalo situacijo niti politika ne more več zatiskati oči. Ukrepi, ki so že bili sprejeti, opozarjajo številni, še zdaleč niso dovolj.

O vojni in drugih demonih

09. 04. 2022 07.15

Leta 1961 je Hannah Arendt spremljala sojenje nemškemu vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu. Opazila je, da so ljudje, ki so se po končanih vojnah udeležili sojenj zločincem – kakršno je bilo tudi sojenje Eichmannu ali denimo številnim zdravnikom in farmacevtom, odgovornim za množične smrti nedolžnih ljudi – sojenja zapuščali z neprijetnim vtisom, saj so bili zločinci čisto navadni, prisebni ljudje. Izraelski psihiater, ki je obravnaval Eichmannovo psihično stanje, je celo nekoliko šokiran dejal, da je Eichmann popolnoma normalen človek, ki je zgolj želel napredovati v svoji birokratski karieri in je na marsikateri ravni celo bolj normalen kot on sam, ki ga je obravnaval.

Novo dogovarjanje o Piranskem zalivu: opeharjeni ribiči in ogrožen arbitražni sporazum?

31. 03. 2022 15.11

Skupno ribolovno območje, o katerem naj bi že mesece tekli tihi pogovori, bo bolj kot slovenskim koristilo hrvaškim ribičem: ti imajo več ladij in boljšo opremo, medtem ko je na slovenski strani več rib, opozarjajo v opoziciji. Hkrati pa lahko tovrsten sporazum zamaje arbitražni dogovor, ki, kot je znano, ga hrvaška stran ne priznava. Je torej Slovenija sprejela stališče južne sosede? Na zunanjem ministrstvu zagotavljajo, da ne. "Glede meje med Slovenijo in Hrvaško je minister večkrat poudaril, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča," so sporočili.

'Neodgovorno in nevarno izzivanje Rusije, pa tudi šov za domačo javnost'

23. 03. 2022 11.44

Pri napotitvi oborožene vojaške diplomatske misije v Kijev gre za nepotrebno izzivanje Rusije in dodatno eskalacijo konflikta, opozarjajo v SD. "Če je Janši toliko do reševanja vojne, naj obleče svojo uniformo iz leta '91, gre tja in se bori za Ukrajino, nas pa naj pusti pri miru," pravi Šarec. Pošiljanje vojaka v Ukrajino pod krinko diplomatske zastave je zelo nevarno dejanje in bi lahko pomenilo, da Slovenija vstopa v vojno z Rusijo, meni Bratuškova. Janša tega ne počne, ker bi mu bilo mar za Ukrajince, pač pa zaradi domače javnosti, ker se boji, da bo izgubil oblast, pa izpostavlja Mesec. S potezo se ne strinjajo niti v DeSUS niti v SNS.

Cigler Kralj: Sistem dodelitve solidarnostnega energetskega dodatka zastavljen dobro

31. 01. 2022 14.18

Sistem dodelitve solidarnostnega energetskega dodatka je po oceni ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja zastavljen tako, da učinkovito odgovori na energetsko draginjo. "Vedno, ko delaš globalni sistem, pa se lahko pojavi neka nepravičnost," je dejal pred sejo DZ. Odzval se je tudi del opozicije, ki pravi, da so vladni ukrepi sicer dobrodošli, a prepozni.

Omikron bo zelo verjetno okužil vsakega, ki še ni cepljen

23. 12. 2021 10.57

Različica koronavirusa omikron ima tako veliko potenco, da bo najbrž našla vsakega, ki še ni cepljen, je v spletnem pogovoru, ki so ga posneli v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, opozoril strokovnjak Roman Jerala. V Sloveniji naj bi imeli januarja visoko število okuženih, že cepljeni pa naj bi prestali blažjo obliko bolezni.

'Začetni entuziazem je šel mimo. Sedaj smo prepuščeni sami sebi'

27. 11. 2021 07.00

11 mesecev je minilo od uničujočega potresa, ki je na kolena spravil Petrinjo in razdejal okoliške vasi. Po začetnem entuziazmu, ko so mesto preplavili prostovoljci z vseh koncev in krajev Hrvaške, je danes Petrinja pozabljena, prazna, utrujena, besna in obupana. Vanjo naj bi se steklo več sto milijonov evrov donacij ter nepregledne tone gradbenega materiala. A skoraj leto dni kasneje denarja in gradbenega materiala "čudežno" ni več. Obnovljenih je bilo le nekaj dimnikov, središče mesta je še vedno razsuto, domovi v slabem stanju, na stotine ljudi živi v bivalnih kontejnerjih, zima pa je pred vrati. Ljudje odhajajo, v tistih, ki so ostali, pa tlita brezup in jeza. V okoliških vaseh je še huje.

WHO novo različico označila za 'skrb vzbujajočo', poimenovala jo je omikron

26. 11. 2021 08.34

Nova različica novega koronavirusa, ki so jo odkrili v Južni Afriki, se zaradi nenavadno velikega števila mutacij zelo hitro širi in bi lahko zaobšla imunost, pridobljeno s cepljenjem oziroma po prebolelem covidu, opozarjajo znanstveniki. Svetovna zdravstvena organizacija je različico B.1.1.529 označila za skrb vzbujajočo in jo poimenovala omikron. Evropska komisija pa je članicam predlagala, naj omejijo potovanja z juga Afrike in odpovejo letalske povezave s to regijo. Te so nato sklenile dogovor o začasni ustavitvi letov iz sedmih južnoafriških držav.

Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil

10. 10. 2021 08.05

V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.

Dostavljavci hrane: celodnevno delo za negotovo plačilo

07. 10. 2021 13.32

Ob svetovnem dnevu dostojnega dela sindikati vsakoletno opozarjajo, da bi urejeno delovno razmerje in okolje moralo postati vsakdanja normalnost. Zadnja leta kot posebej problematično obliko dela sindikati izpostavljajo platformsko delo. To delo zajema dostavljavce hrane, čistilke, taksiste in v zadnjem času se platformsko delo širi tudi na skrbstveno delo. V raziskavi, ki so jo med dostavljavci hrane izvedli sindikati, so odkrili, da delajo tudi 12 ur na dan, 7 dni v tednu in nemalokrat so udeleženi v prometnih nesrečah.

Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?

28. 09. 2021 06.00

Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?

Dolgi covid pogosto uniči kakovost življenja: zdravnik je dolžan poslušati, ne soditi

04. 09. 2021 07.00

Utrujenost, zasoplost, zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura, problemi s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol ... Dolgi covid lahko prizadene številne organe in organske sisteme, vključno z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, želodčno-črevesnim in mišično-skeletnim. Zdi se, da je seznam težav, o katerih poroča več milijonov oseb, ki je prebolelo covid-19, vedno daljši. O dolgem covidu se je razpisal infektolog prof. dr. Janez Tomažič z UKC Ljubljana.

Vrata šol se odpirajo, zapirati se morajo zadnja: prave žrtve epidemije so mladi

01. 09. 2021 19.25

Šolarji se že tretje leto doslej v šolske klopi vračajo v senci novega koronavirusa. V minulih šolskih letih je epidemija otežila izvajanje pouka in pustila luknje v znanju. Na številne je prekinitev socialnih stikov vplivala slabo. Opozarjali so, da praktično ni več prostih bolnišničnih mest za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami, pristojni se zaradi negotovih razmer bojijo ponovnega porasta duševnih težav. Zato si je stroka enotna v prepričanju, da mora pouk letos potekati v učilnicah in da se morajo šole v primeru slabšanja epidemiološke slike šole zapirati zadnje. Mladi namreč potrebujejo socializacijo, morajo se igrati, družiti in komunicirati v živo.

'Kako bomo preživeli naslednji val, je odvisno od precepljenosti'

06. 07. 2021 10.52

Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so prepričani, da je cepljenje edino orodje, ki ga imamo na voljo za izhod iz pandemije. Roman Jerala s Kemijskega inštituta je dejal, da bomo 70-odstotno precepljenost dosegli, če bomo tri mesece cepili 100.000 oseb na teden. "Prednosti cepljenja presegajo morebitne stranske učinke," je poudarila imunologinja Avšič - Župančeva, minister Poklukar pa je dodal, da bomo padli, če ne bomo znali izkoristiti tega, kar nam je dala znanost.

Novi zakon o vodah: ob priobalnih zemljiščih ne tovarnam. Kaj pa drugi objekti?

10. 05. 2021 07.05

Ministrstvo za okolje zatrjuje, da novi Zakon o vodah zožuje pravico posegov na priobalnem pasu in tako dodatno ščiti vode. Nasprotniki zakona pravijo, da to drži, a težava leži drugje. 37. člen namreč na priobalnih zemljiščih, ki so izjemno pomembna tako za zdravje vodnih ekosistemov kot za ublažitev poplavnih valov, hkrati dodaja nove možnosti gradnje objektov. Po novem bi se tako dopustilo tudi gradnjo zasebnih in plačljivih objektov na naravnih vodnih in priobalnih območjih. In ker ministrstvo ne želi odstopiti od tega člena, zdaj zbirajo podpise za razveljavitev celotnega zakona. Kaj ta v resnici prinaša, kako realna grožnja pitni vodi je novela zakona?

Igor Zorčič ostaja predsednik DZ

30. 03. 2021 07.22

Koalicijskim poslancem ni uspelo razrešiti predsednika DZ Igorja Zorčiča. Na glasovanju je predlog SDS, NSi in SMC podprlo 45 poslancev, za razrešitev bi jih potrebovali 46. Proti ni bil nihče. Dve glasovnici sta bili neveljavni. Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB ter poslanska skupina nepovezanih poslancev so glasovanje obstruirale. Po glasovanju se je odzval tudi Zorčič: "Veseli me, da je zmagal razum." Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec pa je dejal, da "to ne pomeni, da ne bomo poskusili še enkrat".

Počivalšek zavrača očitke o neučinkovitem delu, priznava pa neučinkovitost sistema

18. 03. 2021 13.52

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po objavi revizijskega poročila o nabavi medicinske opreme v epidemiji covida-19 opozoril predvsem na slabo koordinacijo in razpršenost vlog različnih akterjev, vpetih v nabave. "Ni se vedelo, kdo je general v tej vojni za nabavo opreme," je ocenil in izpostavil vlogo MGRT. Zadovoljen je, da je revizorjem uspelo pregledati več kot 10.000 dokumentov, čeprav so nekatere dobili z veliko težavo, in da so svoje delo lahko opravili profesionalno. V odzivu na objavo poročila pa je gospodarski minister Zdravko Počivalšek dejal, da je poročilo zagotovo razočaralo tiste, ki so upali, da bo ugotovilo koruptivna dejanja, ki da jih v tej zgodbi ni bilo.

Nacionalni načrt za okrevanje: digitalizacija, zeleni cilji in preoblikovanje turizma

26. 02. 2021 15.37

Osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost nima več oznake interno, so sporočili iz DZ. Zaradi nedostopnosti vsebine gradiva, na podlagi katerega bo Slovenija lahko črpala sredstva iz evropskega mehanizma za okrevanje po koronavirusni krizi, je na vlado letelo precej kritik. Medtem je opozicija, združena v koalicijo KUL, oblikovala svoj alternativni načrt za okrevanje, ki so ga predstavili danes. Tanja Fajon pa je ob tem opozorila, da časa za javno razpravo ni veliko.

'Ugrabljena' dubajska princesa prijateljem pošiljala skrivna sporočila

17. 02. 2021 06.00

Po odmevnem (neuspešnem) poskusu bega, ko so dubajsko princeso Latifo ujeli očetovi plačanci in jo vrnili k družini, je svet na ujetnico v 'zlati kletki' kar nekoliko pozabil. A hčerka dubajskega vladarja, enega najpremožnejših mož na svetu, se ni vdala. Iz vile z zapečatenimi okni, ki jo je 24 ur na dan varovala policija, je ves ta čas pošiljala skrivna sporočila. Vse do nedavnega, ko se je ugrabljena 35-letnica prenehala javljati. Redki prijatelji, ki jih ima, zdaj zaskrbljeni pozivajo javnost in celo Združene narode: Pomagajte nam najti in rešiti princeso.

Posvet o tajnem glasovanju poslancev končan brez dogovora

21. 01. 2021 07.03

Predsednik DZ Igor Zorčič je s predstavniki poslanskih skupin razpravljal o tem, kako poslancem v določenih primerih omogočiti tudi tajno glasovanje zunaj sedeža DZ. Kot je povedal po sestanku, so soočili mnenja, a nekega soglasja, ki bi v tem trenutku dalo upanje, da bodo kmalu prišli do sprememb poslovnika, ni bilo začutiti. Posvet se je tako končal brez kakršnekoli sprejete rešitve ali doseženega dogovora o rešitvi.

Gantar: Potrebne bodo učinkovite omejitve, praznike bo treba preživeti doma

15. 12. 2020 06.00

Kaj prinaša sproščanje ukrepov? Bo zdravstvo zdržalo? Bomo res za praznike v popolnem zaprtju? Zdravstveni minister na to odgovarja, da še ne more napovedati, kaj bo sprejela vlada, a da bodo strožje omejitve potrebne. Psihiatrinja medtem opozarja, da ljudje ne bodo zdržali več dolgo, kar se psihičnega stanja tiče. Naveličani so, apatični, ne morejo več ...