profesor

But zadovoljen s proračunom
14. 03. 2001 00.00
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na današnji seji seznanil s predlogom proračuna za leto 2001, ki kmetijskemu ministrstvu namenja 46,5 milijarde tolarjev, kar je za 26 odstotkov več od lanske dejanske porabe tega ministrstva, ki je po oceni dosegla 36,9 milijarde tolarjev. Kot je članom odbora pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But, predlagana sredstva zadostujejo za normalno delovanje kmetijskega sektorja in ohranjanje ekonomskega položaja kmetov. Razmere pa se zaradi pojava BSE ter slinavke in parkljevke v evropskih državah lahko zelo hitro spremenijo, denarja za potrebne ukrepe ob morebitnem izbruhu teh bolezni tudi v Sloveniji pa po trditvah Buta v predlogu proračuna ni. Ker gre za izredne razmere, sredstva v ta namen tudi ne morejo biti sestavni del kmetijskega dela proračuna, je zatrdil But in dodal, da bo vladi zato predlagal sprejem tako imenovanih proti BSE, proti slinavka in proti parkljevka programov.

Posvet o kandidatih za guvernerja
12. 03. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je za danes vodje poslanskih skupin ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti povabil na ločena posvetovanja o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, saj sedanjemu guvernerju Francetu Arharju 31. marca poteče njegov drugi šestletni mandat.

Pogovori z umetniki v Celju
08. 03. 2001 00.00
Likovni salon Celje ta mesec začenja izvajati nov projekt, poimenovan Pogovori z umetniki. Idejna voditeljica projekta kustosinja Nevenka Šivavec poudarja, da naj bi serija pogovorov o sodobni likovni umetnosti potekala vzporedno z razstavnim programom ter da so pogovori zamišljeni kot neformalna, odprta srečanja z umetniki, teoretiki, kustosi, pa tudi z ustvarjalci z drugih umetnostih področij.

Kdo se v Srbiji boji Mercatorja
05. 03. 2001 00.00
Po napovedi ljubljanske trgovske družbe Mercator, da bo v Srbiji zgradila nekaj hipermarketov, je v beograjskem tisku zaslediti prva opozorila, da bi bilo odpiranje trgovin velikih tujih trgovskih verig "skrajno tvegano". Srbski minister za trgovino in turizem Slobodan Milosavljević se strinja, da utegnejo biti hipermarketi pogubni za male trgovce, vendar hkrati poudarja, da vseeno prinašajo bolj kakovostno ponudbo, nižje cene in povečujejo konkurenčnost.

Prvi forum Mirovnega inštituta
02. 03. 2001 00.00
Slovenska država še ne premore dolgoročnega programa imigracijske politike oz. strategije, s katero bi pristopili k trajnejšemu reševanju tega sicer globalnega vprašanja, ki bo v prihodnjih desetletjih glede na negativne demografske trende v razvitem in pričujoči "demografski eksploziji" v nerazvitem svetu ter neenakomerni porazdelitvi bogastva, dobil zgolj še neprimerno večje razsežnosti, je le ena izmed osrednjih ugotovitev prvega foruma neodvisnega in nevladnega Mirovnega inštituta, ki je tokrat z naslovom "Imigranti, Slovenija, Evropa" potekal v nacionalnem kulturnem hramu.

Pred 2000 leti je obstajal kanibalizem v Angliji
28. 02. 2001 00.00
Arheologi bristolske univerze so ugotovili, da je na območju Anglije pred 2000 leti v času rimskega imperija obstajal kanibalizem. Arheologi so namreč v Alverstonu na zahodu Anglije našli ostanke najmanj sedmih ljudi z značilnimi sledmi kanibalizma, ki so bili pokopani 30 metrov pod zemljo. Profesor arheologije Mark Horton je pojasnil, da je bilo območje ob koncu železne dobe pomembno središče verskih sekt, od katerih so bile nekatere dejavne še v času rimskega imperija. Arheologi bodo z izkopavanji na omenjenem kraju nadaljevali.

Točen kraj padca Mira znan pol ure prej
23. 02. 2001 00.00
Japonci pripravljajo posebno skupino za opazovanja, ki mora paziti, da ruska orbitalna postaja Mir ne bi nepričakovano padla na Japonsko.

Koncert orkestra Sofijske filharmonije
19. 02. 2001 00.00
V veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma je v okviru glasbenega abonmaja nastopil simfonični orkester Sofijske filharmonije pod vodstvom dirigenta Jordana Dafova. Kot solist se je predstavil mednarodno uveljavljen violinist Minčo Minčev, izvajali pa bodo Paganinijev Koncert za violino in orkester v a-molu in Skrjabinovo 2. simfonijo v c-molu.

Zaostrene razmere na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
V Beogradu sta se na krizni seji sestali srbska in jugoslovanska vlada. Srbski voditelji so razpravljali o razmerah na Kosovu in o morebitnih ukrepih srbskih sil proti albanskim gverilcem v okolici Bujanovca. Na jugu Srbije pa so zjutraj potekali hudi spopadi med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Bujanovca ter Preševa, ki so zahtevali nove žrtve. Po poročanju Radia Indeks so oboroženi Albanci davi znova napadli postojanko srbske policije v vasi Lučane v občini Bujanovac na jugu Srbije.

Na tržaškem sodišču o zlomu TKB
10. 02. 2001 00.00
Na tržaškem sodišču poteka za zaprtimi vrati - tako naj bi namreč zahtevali nekateri obtoženci - preliminarna obravnava o zlomu nekdanje Tržaške kreditne banke (TKB), ki je svojčas veljala za najpomembnejši denarni zavod Slovencev v Italiji. Danes so se prijavile nekatere nove civilne stranke: med temi italijansko zakladno in finančno ministrstvo, ministrski svet, banka v stečaju in nekaj manjših delničarjev. Med obtoženci so manjkala nekatera vidnejša imena, zlasti senator gibanja Forza Italia Giulio Camber, navzoči pa so bili npr. nekateri drugi obtoženci, in sicer univerzitetni profesor Francesco Alessandro Querci ter predzadnji in zadnji direktor TKB, Vito Svetina in Adrijan Semen. Poskrbljeno je bilo tudi za prevajalsko službo. Po približno enourni preliminarni razpravi je prišlo do daljše prekinitve. Javni tožilec Raffaele Tito naj bi zahteval, da se proces vrne v fazo preliminarne preiskave, eden od odvetnikov pa naj bi zahteval celotno registracijo prejšnje preliminarne obravnave.

Spolno nadlegovanje študentke
04. 02. 2001 00.00
Američanka Inbal Hayut je odločena, da bo tožila svojega 72-letnega profesorja Alexa Younga, ker naj bi jo ta leta 1998 spolno nadlegoval tako, da jo je klical Monica Lewinsky. Young je kasneje pojasnil, da je nosila Hayutova enake barve šminko kot Monica Lewinsky, večkrat pa se je vanjo obregnil z besedami "Kakšen je bil vikend z Billom?" ali "Utihni, Monica. Kasneje ti bom dal cigaro".

Bo Visković veleposlanik?
03. 02. 2001 00.00
Visoki funkcionar vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomir Jovanović je za sobotno številko beograjskega dnevnika Blic potrdil namigovanja, da je član Socialdemokratske unije (SDU) Ivo Visković kandidat za veleposlanika ZR Jugoslavije v Sloveniji.

Pomembnost zobne higiene
02. 02. 2001 00.00
Osebe s kroničnimi boleznimi pljuč bi morale bolj skrbeti za higieno svojih zob, saj naj bi slabo stanje zob in dlesni prispevalo k bakterijskim vnetjem, opozarjajo v raziskavi ameriški znanstveniki.

Slovenska podjetja o evru
31. 01. 2001 00.00
Slovenska podjetja skupno evropsko valuto evro doživljajo precej pasivno, v njej ne vidijo posebnih prednosti, z njo pa se srečujejo predvsem na pobudo svojih evropskih partnerjev, je pokazala raziskava z naslovom Evro in slovenska podjetja avtorice Mirande Brataševec. Raziskava je tudi potrdila pričakovanje, da ima evro večji vpliv na večja podjetja, medtem ko manjša o njem zaenkrat ne razmišljajo veliko.

Umrl avstrijski slikar Max Weiler
30. 01. 2001 00.00
V 90. letu starosti je v ponedeljek umrl doajen avstrijskega sodobnega slikarstva Max Weiler. Njegovo umetniško delo so zaznamovali akvareli in grafike ter freske in mozaiki v odprtih prostorih, ki jih je ustvaril po letu 1946. Prevladujoči motiv v njegovih delih je narava. Maxa Weilerja so lani razglasili za častnega meščana Dunaja. Od leta 1964 do 1981 je bil profesor na slikarski akademiji na Dunaju, leta 1960 pa je Avstrijo zastopal na grafičnem bienalu v Benetkah.

Zborovanje v Podgorici
28. 01. 2001 00.00
Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.

Kučan predlagal kandidate
17. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v državni zbor poslal predlog, naj ta določi tri kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, in sicer predstojnika pravnega informacijskega centra ustavnega sodišča Arneja Mavčiča, profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Antona Pereniča in sedanjega sodnika evropskega sodišča v Strasbourgu Boštjana M. Zupančiča.

Kučan prejel pet predlogov kandidatur
15. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se bo jutri z vodji poslanskih skupin in poslancema madžarske ter italijanske narodne skupnosti posvetoval o možnih kandidatih za člana Evropskega sodišča za človekove pravice. Predsednik je na podlagi poziva za zbiranje predlogov možnih kandidatur prejel pet predlogov možnih kandidatov. Na razpis so se prijavili direktor Evropskega centra za etnične, regionalne in sociološke študije Univerze v Mariboru Silvo Devetak, profesor na ljubljanski visoki upravni šoli in nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek, predstojnik pravnega informacijskega centra ustavnega sodišča Arne Mavčič, profesor na ljubljanski pravni fakulteti Anton Perenič, ki se je za omenjeno mesto potegoval že pri prejšnjem razpisu konec leta 1997, ter sedanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič.

Bo Clinton še predsednik Francije?
12. 01. 2001 00.00
Bill Clinton ima pravico zahtevati podelitev francoskega državljnstva, s čimer bi mu bilo omogočeno, da prihodnje leto sodeluje na francoskih predsedniških volitvah, trdi zgodovinar Patrick Weil. Kot je Weil napisal v javnem pismu ameriškemu predsedniku, ki ga je objavil New York Times, lahko Clinton takšno zahtevo utemelji na podlagi enega izmed členov zakona o državljanstvu, ki predvideva, da lahko državljani ozemelj, ki so bila kdajkoli v zgodovini pod francosko suverenostjo, predložijo zahtevo po takojšnji podelitvi državljanstva in jim ni potrebno izpolniti zakonske zahteve, po kateri naj bi pred tem najmanj pet let živeli v Franciji.

Nagrada Erasmus Magrisu in Michniku
12. 01. 2001 00.00
Nizozemsko nagrado Erasmus bodo letos podelili italijanskemu pisatelju Claudiu Magrisu in poljskemu zgodovinarju in publicistu Adamu Michniku. Nagrado, vredno 300.000 guldnov, Nizozemska vsako leto podeljuje osebnostim za njihove izjemne prispevke v evropski kulturi, družbi in družboslovju, tradicionalno pa jo podeli princ Bernhard v novembru. Sklad Erasmus je pred dnevi objavil, da si bosta Magris in Michnik nagrado delila, ker sta v svojih prizadevanjih in nastopih jasno pokazala, kako pomembna je zavest o kulturni in politični raznolikosti ter zavest o tem, da ju je potrebno varovati. Magris je pisatelj in profesor germanistike v Trstu, v svojih delih pa opisuje kulturno razslojenost v Srednji in Vzhodni Evropi. Michnik je zgodovinar, publicist in odgovorni urednik poljskega časnika Gazeta Wyborcza. V 80. letih je bil svetovalec sindikata Solidarnost, v svojih delih pa po mnenju sklada Erasmus podaja ostro analizo kulturnih in političnih sil na Poljskem v povojnem obdobju. Podrobnosti o nagradi Erasmus si je mogoče ogledati na spletni strani www.erasmusprize.org.

Imunski sistem in odpornost
10. 01. 2001 00.00
Imunski sistem in odpornost je nov naslov v zbirki Za zdravo življenje, ki jo izdaja Založba Mladinska knjiga. Priročnik, namenjen širši javnosti, je delo domačega strokovnjaka s področja mikrobiologije in imunologije Alojza Ihana. V njem pa bodo bralci na 200 straneh ob osnovnih informacijah o delovanju imunskega sistema ter najpogostejših boleznih in načinih zdravljenja lahko našli tudi koristne podatke o tem, kako se je pred najrazličnejšimi boleznimi mogoče ubraniti.

Kučan prejel pet kandidatur
29. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je na podlagi poziva za zbiranje predlogov možnih kandidatur za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice prejel pet predlogov možnih kandidatov, zaradi neimenovanja Darje Lavtižar Bebler za varuhinjo človekovih pravic pa je objavil tudi nov razpis za varuha človekovih pravic, so sporočili iz urada predsednika republike.

Izšle Beštije Izarja Lunačka
20. 12. 2000 00.00
Živalim, ženskam in drugim beštijam, je zapisano na začetku knjige stripov Izarja Lunačka, in kot je povedal avtor na torkovi predstavitvi svojih Beštij, skozi svoje risbe išče tisto končno mejo, ki ločuje žival in človeka. Naslov Beštije to vsekakor ponazarja, saj so beštije zverine, živali. V njih je zbrano avtorjevo najboljše delo od leta 1995. Knjiga je izšla pri založbi Gyrus, oblikovno opremo pa je prispeval avtor sam in Robi Ilovar.

Nagrada Karla Velikega pisatelju Gyoergyu Konradu
18. 12. 2000 00.00
Mednarodno nagrado Karla Velikega za leto 2001 bo prejel madžarski pisatelj in sociolog Gyoergy Konrad. "Ta mož je postal za mnoge moralni steber družbe, z njim lahko najbolje izrazimo našo željo po razumevanju med narodi v Evropi," je odločitev komisije pojasnil profesor Walter Eversheim. Konrad se je rodil leta 1933 judovskim staršem v mestu Debrecen ob madžarsko-romunski meji. Nacistično preganjanje Judov je preživel le zato, ker so njegovi sorodniki prebegnili v Budimpešto.

Kučan predlagal Lavtižarjevo in Ribičiča
12. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je predlagal Državnemu zboru, da za varuhinjo človekovih pravic izvoli Darjo Lavtižar-Bebler in za sodnika ustavnega sodišča Cirila Ribičiča. Predsednik Kučan se je za predlog obeh kandidatov odločil po opravljenih posvetih z vodji poslanskih skupin in s poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki so pokazali, da imata največjo podporo poslanskih skupin tako Darja Lavtižar-Bebler kot Ciril Ribičič.

Zakaj se je dobro pogovarjati?
08. 12. 2000 00.00
Tisti, ki menijo, da je pogovor s psihiatrom predrag za "jok na ramenu", bi morali vnovič premisliti. Neka medicinska raziskava je namreč potrdila, da je pogovor resnično koristen.

Izid knjige Apokalipsa - razodetje
07. 12. 2000 00.00
Pri založništvu literature DZS je izšla knjiga Franceta Rozmana z zgovornim naslovom Apokalipsa - razodetje s podnaslovom komentar, ki jo je avtor na predstavitvi poimenoval kar knjiga utehe. Delo je prvi komentar s svetopisemsko vsebino v slovenskem jeziku, je dejal urednik Aleš Pogačnik, v katerem ne gre zgolj za komentar, pač pa ima knjiga tudi sporočilno vrednost.

Kučanovi posveti
06. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se bo z vodji poslanskih skupin in poslancema italijanske in madžarske narodnosti jutri posvetoval o kandidatih za sodnika ustavnega sodišča in za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Za sodnika ustavnega sodišča sta se prijavila dva kandidata, in sicer redni profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti in nekdanji poslanec ZLSD, ki pa na letošnjih parlamentarnih volitvah ni kandidiral, Ciril Ribičič ter okrožni sodnik svetnik iz Maribora Božidar Merc. Za varuha se je v roku prijavilo 22 kandidatov, po poteku tega roka pa je predsednik republike dobil še dva predloga.

Novo razsežnosti bolezni norih krav
06. 12. 2000 00.00
Okuženost z boleznijo norih krav v Evropi dobiva nove razsežnosti. Švicarski znanstvenik, strokovnjak za živalsko nevrologijo, namreč opozarja, da se lahko okužijo tudi živali, ki se pasejo na pašnikih, ki so jih pred tem gnojili s kostno moko.

Slavnostna seja senata UL
05. 12. 2000 00.00
V okviru tedna Univerze v Ljubljani (UL) je v zbornični dvorani univerze potekala slavnostna seja senata, na kateri je rektor Jože Mencinger podelil priznanja UL. Naziv častni doktor so na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Milan Kučan, podelili Mihi Tišlerju s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.