profesor
Razstava del s 3. srečanja umetnikov Sinji vrh '99
05. 10. 1999 16.29
V ajdovski Pilonovi galeriji bodo v petek, 8. oktobra, ob 20. uri odprli razstavo del, nastalih na tretjem srečanju umetnikov Sinji vrh '99.
Vsak četrti Nemec kadil hašiš
02. 10. 1999 09.13
Vsak četrti Nemec je vsaj enkrat v življenju kadil hašiš ali marihuano, čeprav je večina to počela le v mladosti, je pred dnevi sporočil berlinski znanstvenik profesor Dieter Kleiber. Po navedbah znanstvenika tako kot v preteklosti trikrat več hašiša pokadijo v starih nemških zveznih deželah kot v novih, resnično odvisna pa sta največ dva odstotka prebivalstva. Po mnenju Kleiberja so najbolj izpostavljeni mladostniki, ki s kajenjem hašiša pričnejo v starosti med 14. in 15. letom.
Avstralci alkohol zamenjali za marihuano
02. 10. 1999 09.09
Avstralce očitno vse manj mikajo pivo, vino in druge opojne alkoholne pijače, medtem, ko zapravijo kar 3,2 milijarde ameriških dolarjev letno za nakup marihuane, kažejo izsledki Univerze Zahodne Avstralije. ''Danes je marihuana prevzela vlogo, ki jo je imel doslej alkohol'', meni profesor Kenneth Clement z univerzitetnega centra za gospodarske raziskave. Povečana poraba marihuane je namreč povezana z upadanjem porabe alkohola. Sredstva, ki jih Avstralci namenijo za nakup tega mamila, so se namreč izenačila z vsoto, ki jo namenijo za nakup vin in žganih pijač, predstavlja pa tudi kar tri četrtine denarja, ki ga prebivalci pete celine porabijo za nakup piva. Omenjena vsota predstavlja tudi en odstotek avstralskega bruto domačega proizvoda. ''Če na stvar gledamo z gospodarskega vidika, je marihuana blago, ki je sporno in malo znano'', ugotavljajo v raziskavi. ''Uporablja jo kar tretjina prebivalstva, zato gre pri tem za velik dobiček, ki ga davki ne zajamejo'', še trdijo avtorji študije.
Homoseksualci imajo daljši spolni ud
30. 09. 1999 07.38
Neki kanadski seksolog je prepričan, da imajo homoseksualci daljši spolni ud kot heteroseksualci, kar bi lahko bil biološki razlog za spolno usmerjenost, je pred dnevi poročal kanadski časnik National Post. Po preiskavah, ki jih je v sodelovanju z profesorjem psihologije Scottom Hershbergerjem iz kalifornijske univerze izvedel profesor asistent Anthony Bogaert na univerzi Brock v Ontariu, je srednja velikost spolnega uda v erekciji pri homoseksualcu 16,4 centimetra pri heteroseksualcu pa 15,6 centimetra. Po mnenju izvedenca bi lahko to razliko razložili na podlagi bioloških dejavnikov, kot je raven hormonov, ki jih dobi zarodek, čeprav so rezultati odprti za različne razlage. Rezultate, ki so jih objavili v zadnji številki strokovne revije Arhivi spolnega obnašanja, so zbirali med leti 1938 in 1963 na raziskovalnem inštitutu v Indiani. V raziskavi je bilo zajetih 4187 heteroseksualcev in 935 homoseksualcev.
Črna gora namerava uvesti lastno valuto
13. 09. 1999 21.37
Črna gora namerava zaradi možnosti hiperinflacije s pomočjo ameriškega strokovnjaka Stevea Hanka uvesti lastno valuto, da bi nadomestila nestabilni jugoslovanski dinar, je ob včerajšnjem srečanju s Hankom povedal črnogorski predsednik Milo Djukanović. Hanke, ki je profesor uporabne ekonomije na univerzi Johns Hopkins University v Baltimorju, je dejal, da bi lahko črnogorsko marko uvedli v 90 dneh. Nova valuta naj bi bila v razmerju 1:1 z nemško marko. Hanke je še dejal, da je Djukanović pozitivno odgovoril na njegov predlog o uvedbi črnogorske marke. Ta naj bi bila odvisna od izida pogajanj med Srbijo in Črno goro.
V Mariboru je zasedala rektorska konferenca
13. 09. 1999 21.31
V Mariboru je bilo danes petnajsto zasedanje rektoske konference. Rektorja obeh slovenskih univerz v Mariboru in Ljubljani, Ludvik Toplak in Jože Mencinger in sodelavci so obravnavali predlagane spremembe zakona o visokem šolstvu, o maturi ter o organiziranju in financiranju raziskovalne dejavnosti, prav tako pa so govorili o financiranju univerz, oblikovanju skupnega kreditnega sistema, problematiki univerzitetnega športa, denacionalizaciji univerzitetnega premoženja, izvajanju mednarodnih projektov, organizaciji izrednega študija, Mundovem skladu in še o nekaterih vprašanjih.
30 let interneta
31. 08. 1999 20.16
Na kalifornijski univerzi pripravljajo posebno konferenco ob 30. obletnici vzpostavitve omrežja, sprva imenovanega ARPAnet, ki je kasneje dobilo ime internet. >>Oče interneta<<, profesor na univerzi UCLA Richard Kleinrock, je povedal, da je 20. oktobra leta 1969 skupina računalniških strokovnjakov z raziskovalnega inštituta Stanford poskusila vzpostaviti komunikacije med dvema računalnikoma ter se tako zapisala v zgodovino.
Tla so se stresla tudi v Grčiji in na Kitajskem
18. 08. 1999 16.21
Na območju jugovzhodno od Patrasa na zahodu Grčije so dopoldne zaznali potres z močjo 4,2 stopnje po Richterjevi lestvici. Minulo noč so se zaradi manjših potresov tla stresla tudi na območjih 280 kilometrov severozahodno in 220 kilometrov jugozahodno od Aten. Potresi niso terjali žrtev in niso povzročili gmotne škode.
Rosendorf dobitnik bavarske nagrade za književnost
18. 08. 1999 13.22
Nemški pisatelj Herbert Rosendorfer je dobitnik letošnje bavarske nagrade za književnost, ki jo bo prejel 28. oktobra v okviru festivala na bavarski umetnostni akademiji v Muenchnu. Rosendorfer je znan po številnih romanih, pripovedih, gledaliških delih, radijskih in televizijskih igrah. Rodil se je leta 1934. Po študiju prava je služboval muenchenškem sodišču in na višjem deželnem sodišču v Naumburgu. Od leta 1990 pa je častni profesor bavarske sodobne književnosti na univerzi v Muenchnu.
Sončnemu mrku v čast bodo v Romuniji peli Pavarotti in vaški cerkveni zvonovi
09. 08. 1999 12.40
Sončni mrk v Romuniji bodo znanstveniki, turisti in prebivalci z območja po pričakovanjih NASE lahko opazovali 2 minuti in 22 sekund, kar je dlje kot povsod drugod po svetu. Po samem dogodku pa se bo v Bukarešti mogoče naužiti še petja italijanskega tenorista Luciana Pavarottija. Ta bo nastopil v bližini velike bele palače, zgrajene v času pokojnega komunističnega diktatorja Nicolaja Ceausesca. Vstopnice za njegov koncert so prodajali po 200 ameriških dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija Associated Press.
V Meduzi grafik Dževad Hozo
05. 08. 1999 20.06
V koprski galeriji Meduza bo od danes do 26. avgusta razstavljal bosanskohercegovski umetnik in diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost, grafik Dževad Hozo, ki je zdaj profesor na sarajevski likovni akademiji.
Pivci kave so bolj zdravi kot pivci čaja
03. 08. 1999 13.44
Pivci kave so po ugotovitvah britanskih znanstvenikov bolj zdravi kot pivci čaja. Profesor Hugh Tunstall-Pedoe z medicinske fakultete na škotski univerzi Dundee je v študiji, ki je zajela 11.000 ljudi med 40. in 59. letom, ugotovil, da so srčne bolezni najbolj pogoste pri tistih, ki kave ne pijejo. Omenjena raziskava je bila danes objavljena v britanski reviji Journal of Epidemiology and Community Health.
Hozo v koprski Meduzi
02. 08. 1999 12.14
Koprska galerija Meduza bo od 5. do 26. avgusta gostila bosanskohercegovskega umetnika in diplomanta ljubljanske Akademije za likovno umetnost, grafika Dževada Hozo. Hozo je zdaj profesor na sarajevski likovni akademiji.
Ali je bil Robin Hood homoseksualec?
11. 07. 1999 18.15
Robin Hood, ki se v angleških baladah pojavlja kot lik borca za pravice zatiranih, je bil po najnovejših ugotovitvah homoseksualec. Profesor književnosti Stephen Knight z univerze v Cardiffu je po preučevanju balad iz 14. in 15. stoletja ugotovil, da prava ljubezen postavnega Robina ni bila Marian, ampak Mali John, je v nedeljo poročal Sunday Times. Profesor Knight je ugotovil, da se v baladah pojavljajo številni namigi na erotično simboliko. Tako naj bi bili zeleni gozdovi Sherwood Forest, skozi katere Robin Hood jaha s svojimi privrženci, že sami po sebi znak moškosti, tako kot naj bi bile številne omembe mečev in sulic namig na homoseksualnost. ''Zaradi prevladujoče stroge morale balade niso mogle odkrito namigovati na homoseksualnost,'' je svoje ugotovitve pojasnil angleški profesor. ''Robin in njegovi možje so vsi zelo možati in živijo popolnoma brez žensk,'' je dodal. Marian, velika ljubezen junaka iz Nottinghama, tako naj sploh ne bi obstajala, njen lik pa naj bi v balade dodali v 16. stoletju, da bi zadovoljili okus ''heteroseksualnih'' bralcev. Profesor Knihgt bo svoje ugotovitve predstavil prihodnji teden v Nottinghamu.
Razpis za pisateljsko delavnico v Piranu
02. 07. 1999 09.48
Študentska založba ŠOU in knjižna zbirka Beletrina, ki jo ureja Mitja Čander, do 20. julija zbirata prijave za udeležbo na pisateljski delavnici, ki bo od 17. do 19. septembra v Piranu.
Novi finančni minister
02. 07. 1999 09.45
Ameriški senat je z veliko večino potrdil 44-letnega Lawrenca Summersa na položaju novega finančnega ministra ZDA. Ameriški predsednik Bill Clinton je Summersa 12. maja imenoval za naslednika 60-letnega Roberta Rubina, ki se vrača v zasebno gospodarstvo. Summers je v svoji dosedanji karieri delal kot profesor ekonomije na Univerzi Harvard, bil eden vodilnih gospodarstvenikov v Svetovni banki, leta 1993 pa prišel v finančno ministrstvo ZDA na položaj podsekretarja za mednarodne zadeve. Leta 1995 je Summers postal Rubinov namestnik. Summers namerava nadaljevati z izvajanjem politike, ki jo je skupaj s predsednikom začrtal njegov predhodnik, na področju socialne varnosti, zdravstvenega varstva in drugih področij.
Strokovnjaki z vsega sveta o ekonomskih modelih
30. 06. 1999 15.42
Na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru se je začel Mednarodni simpozij o ekonomskih modelih, ki ga je fakulteta pripravila skupaj z Evropskim ekonomskim in finančnim centrom iz Londona.
Ameriška univerza bo za nekaj časa dobila spomenik Aleksandra Puškina
05. 06. 1999 17.38
V okviru prireditev ob 200. obletnici rojstva velikega ruskega pesnika Aleksandra Puškina, bo kampus washingtonske univerze George Washington za nekaj časa krasil Puškinov spomenik. Puškin, ki ga nekateri imenujejo tudi ruski Shakespeare, je bil nekaj časa uslužbenec carskega zunanjega ministrstva. Zaradi svojih demokratičnih pogledov so ga carske oblasti večkrat preganjale. Toda Puškin je bolj znan po svoji poeziji in zgodbah. Njegovo delo Boris Godunov predstavlja eno ključnih opernih del. Peter Rollberg, profesor slovanskih jezikov na washingtonski univerzi, poudarja, da je Puškin veliko prispeval k uveljavljanju ruskega jezika. V Washingtonu že stoji spomenik drugemu slovanskemu književniku Tarasu Ševčenku. Njegovo mesto v ukrajinski književnosti je podobno Puškinovemu v ruski književnosti.
Umrl češki kipar in slikar Arnost Paderlik
02. 06. 1999 16.51
V Pragi je umrl češki kipar in slikar Arnost Paderlik. Paderlik je bil med letoma 1963 in 1986 profesor na praški akademiji lepih umetnosti. Komunistični režim ga je leta 1981 imenoval za ''narodnega umetnika'', še posebej znan pa je bil po svojih kipih in številnih ilustracijah. Deloval je tudi na področju dekoraterstva.
Kučan predlagal kandidate za člane računskega sodišča
26. 05. 1999 16.28
Predsednik republike Milan Kučan je danes poslal državnemu zboru predlog kandidatov za člana računskega sodišča. Za eno prosto mesto člana računskega sodišča je Kučan predlagal tri kandidate, in sicer Kosta Bizjaka, Nevenko Cukon-Mavec in Jožeta Tomelja, so sporočili iz urada predsednika republike.
Jezikovna politika - instrument nacionalizacije v nekdanji Jugoslaviji
22. 05. 1999 14.15
Pri založbi Wieser je te dni izšlo delo Sarajevčana Miloša Okuke z naslovom <I>En jezik - mnogo dedičev </I>s podnaslovom <I>Jezikovna politika kot instrument nacionalizacije v nekdanji Jugoslaviji</I>.
Predavanje o filmskem scenariju
17. 05. 1999 16.06
V mednarodni šoli filmske pripovedi Pokaži jezik bo v prostorih filmskega seminarja Akademije za film, gledališče, radio, film in televizijo drevi ob 20. uri predaval Rolf Orthel. Naslov njegovega predavanja je Dokumentarni film - scenarij.
Nikkei 0,6 odstotka navzdol
13. 05. 1999 09.50
Japonski delniški trg se je negativno odzval na vest o napovedanem odstopu ameriškega finančnega ministra Roberta Rubina. Glavni indeks tokijske borze Nikkei se je znižal za 96,11 točke ali 0,6 odstotka na 16.851,25 točke.
Povej mi, katerega psa imaš, in povem ti, kdo si
13. 05. 1999 08.24
Med lastniki psov in njihovimi ljubljenci pogosto obstaja nekakšna duhovna sorodnost. Do te ugotovitve je prišel kanadski profesor Stanley Coren, ki je opravil raziskavo med 6000 lastniki psov. Kot je ugotovil Coren, imajo ekstravertirani ljudje najraje pudlje, ovčarje ali dobermane. Bolj plašni in vase zaprti ljubitelji živali pa so naklonjeni dalmatincem in hrtom, je Coren dejal za britanski časnik Dogs Today. Dominantni moški imajo radi neodvisne, ''značajno močne'' pasme. Nekdanjemu predsedniku ZDA Richardu Nixonu je bil najbolj všeč irski seter, Winston Churchill pa je bil velik ljubitelj pudljev.
Jutri srečanje Slovencev in Hrvatov s Perryjem v Washingtonu
03. 05. 1999 17.34
V Washingtonu bo jutri srečanje slovenske in hrvaške delegacije z nekdanjim ameriškim obrambnim ministrom Willijem Perryjem glede rešitve vprašanj meje na morju med državama, so potrdili danes na slovenskem zunanjem ministrstvu.
Nov uspeh ljubljanskega Onkološkega inštituta
28. 04. 1999 14.01
Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so v ponedeljek, 26. aprila, v sodelovanju s strokovnjaki iz ljubljanskega Kliničnega centra prvič pri nas uspešno izvedli t.i. stereotaktično radiokirurgijo z linearnim pospeševalnikom. Gre za najzahtevnejšo radioterapevtsko tehniko obsevanja možganske metastaze (skupka rakastih celic), s čimer je možno zdraviti nekatera maligna in benigna možganska obolenja majhnih volumnov, so sporočili z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Pesnik Jose Hierro dobil nagrado za književnost Cervantes
23. 04. 1999 20.52
Španskemu pesniku Joseju Hierru je kralj Juan Carlos na univerzi Alcala de Henares v predmestju Madrida danes izročil nagrado Miguel de Cervantes za življenjsko delo, najprestižnejšo nagrado za književnost v španskem jeziku.
''Reciklirana'' pregledna razstava kiparja Luja Vodopivca
15. 04. 1999 15.39
Ob petindvajsetletnem plodnem ustvarjanju slovenskega kiparja Luja Vodopivca je ljubljanska Moderna galerija pripravila pregledno razstavo. Razstava, poimenovana Parcours, ni klasična retrospektiva, temveč je 48-letni umetnik s svojimi že znanimi in tudi razstavljenimi deli ustvaril popolnoma nov ambient, ki vsebuje avtobiografske elemente in njegov komentar že ustvarjenih del. Na razstavi, ki jo bodo odprli drevi ob 20. uri, bo tudi povsem novo delo - Hiša za Kleča, ki vključuje živega ''akterja'', znanega pesnika in pisatelja Milana Kleča. Ta bo v hišici, postavljeni v eni od galerijski dvoran, delal ob točno določenih urah.
Umrl je akademik Ferdo Gestrin
12. 04. 1999 16.50
Minuli petek zvečer je na Bledu preminil akademik Ferdo Gestrin. Priznani znanstvenik - zgodovinar in profesor, rojen leta 1916 v Ljubljani, je obravnaval sila široko obdobje zgodovine, še posebej pa se je posvečal zgodovini srednjega veka (fevdalizma) ter gospodarski in družbeni zgodovini 16. in deloma 17. stoletja. Akademik Gestrin je bil z Vasilijem Melikom soavtor knjige Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, ki je izšlo v 60. letih. V družbenopolitičnem življenju je bil Gestrin osrednja osebnost jugoslovansko-italijanske komisije za zgodovino. Leta 1978 je organiziral zasedanje komisije z delovno temo Migracije Slovanov v Italijo.
Novi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
08. 04. 1999 17.57
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na današnji volilni skupščini izvolila vse tri kandidate. Ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in redni profesor za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti Matija Gogala je bil izvoljen za rednega člana SAZU, doktor matematike in redni profesor za matematično analizo na ljubljanski univerzi Franc Forstnerič za izrednega člana SAZU ter upokojeni redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo na agronomski fakulteti vseučilišča v Zagrebu ter redni član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti Milan Maceljski pa za dopisnega člana SAZU.