proračun EU

Kračun: Dodatna povišanja odhodkov pred uvedbo reforme niso sprejemljiva

03. 02. 2023 14.28

Komisija DZ za nadzor javnih financ je razpravljala o problematiki plač v javnem sektorju. Sejo so zahtevali v NSi, kjer opozarjajo, da parcialni dvigi plač niso prava pot, sprašujejo pa se tudi o njihovih posledicah za javne finance. Davorin Kračun je ob tem izpostavil, da dodatna povišanja proračunskih odhodkov za stroške dela pred uvedbo plačne reforme niso sprejemljiva. Napovedani primanjkljaj državnega proračuna je za letos namreč že brez dodatnih dvigov plač med najvišjimi v EU.

Von der Leynova o svežnju sankcij: Rusija mora odgovarjati za grozodejstva

02. 02. 2023 11.42

Evropska unija namerava do obletnice invazije na Ukrajino uvesti deseti sveženj sankcij proti Rusiji, je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Tudi evropski komisar za proračun Johannes Hahn in švedski obrambni minister Pal Jonson sta zagotovila, da ruski zločini v Ukrajini ne bodo ostali nekaznovani. Hahn je pri tem dodal, da je "cilj Ukrajine v Evropi", a opozoril, da je pot v EU maraton in ne sprint.

'Tožilci bitk ne moremo bojevati v medijih ali v politiki, samo na sodišču'

27. 01. 2023 06.00

Generalni državni tožilec Drago Šketa je v četrtek od vlade dobil pozitivno mnenje h kandidaturi za generalnega državnega tožilca za nov mandat, aktualni mandat se mu izteče v začetku maja. Z njim smo se pogovarjali o dogodkih, ki so zaznamovali ta mandat, in o načrtih za prihodnjega. "Zagotovo je moj mandat zaznamovalo več problemov, spopadali smo se s kadrovsko stisko na tožilstvih, se zavzemali za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, veliko je bilo političnih pritiskov, branili smo se pred parlamentarnimi preiskavami, predvsem pa smo se morali ves čas boriti za neodvisnost in samostojnost tožilstva," je povedal v posebnem pogovoru za 24ur.com.

Bo Rusija izgubila še zadnjo 'sovjetsko republiko'?

21. 01. 2023 15.47

Ko je Rusija začela vojno v Ukrajini, je bil eden od njenih sicer manj znanih verjetnih ciljev vzpostaviti teritorialni koridor s separatistično moldavsko regijo Pridnestrje, sčasoma pa tudi s celotno Moldavijo. Namesto tega je nepriznana republika postala ena najranljivejših točk na zemljevidu 'ruskega sveta'. Moskva pa zdaj celo tvega, da bo postojanko ob reki Dnjester v celoti izgubila.

'Želimo se izogniti temu, da to postane vojna med Rusijo in Natom'

18. 01. 2023 17.12

WEF v Davosu je nagovoril nemški kancler Olaf Scholz. Dotaknil se je vojne v Ukrajini, energetskih izzivov in premika k bolj zelenemu gospodarstvu. Obljubil je, da bo tudi Nemčija Ukrajino podpirala, dokler bo treba, potem ko smo to že slišali od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, in napovedal nadaljevanje zelene gospodarske transformacije. Prav slednji temi je posvetil večino časa. Kljub dodatnemu vprašanju tako Ukrajina niti tokrat ni dočakala obljube pošiljke tankov leopard.

Sindikati stopnjujejo pritisk na vlado, ministrica vse skupaj označuje za folkloro

17. 01. 2023 14.28

Zaposleni v javnem sektorju stopnjujejo pritisk na vlado. Kot pravijo, imajo dovolj čakanja na prenovo plačnega sistema, ki ga za prihodnje leto napoveduje ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Ta odgovarja, da naj bi podobo nove plačne lestvice koalicijski partnerji oblikovali na sredinem vrhu, če jim bo uspelo, bo sindikate za skupno mizo povabila že prihodnji teden. Ministrica prav tako zavrača navedbe o privilegirani obravnavi posameznih skupin in pojasnjuje, da gre za realizacijo dogovorov iz preteklosti, pri sodnikih pa na nek način za odpravo neustavnega stanja.

Klaus Schwab med idejami in teorijami zarote: velik vizionar ali glavni zlobec?

17. 01. 2023 06.00

Te dni v Davosu poteka letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Podoba moža, ki stoji za enim najbolj vplivnih letnih dogodkov, pa že leta niha med podobo velikega vizionarja in "glavnega zlobca", ki želi "eliti" pomagati, da si pokori svet. Kdo je torej Klaus Schwab, kaj mu očitajo nasprotniki in katere razvpite teorije zarote, ki so povezane z njim, ne držijo?

Državni proračun lani z 1,4 milijarde evrov primanjkljaja

06. 01. 2023 19.29

Državni proračun je lani po prvih izračunih finančnega ministrstva zabeležil 12,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 10,5 odstotka več kot predlani. Odhodki so se zmanjšali za 3,8 odstotka na 13,7 milijarde evrov. Primanjkljaj se je tako oblikoval pri nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov.

Fiskalni svet: V proračunu precejšnji prostor za neupravičeno porabo

06. 01. 2023 10.34

Fiskalni svet je objavil novo številko publikacije Mesečna informacija. Med drugim ocenjuje, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor za neupravičeno porabo in da je s sprejetim proračunom za leto 2023 predvideno občutno poslabšanje. Dodali so, da naj bi bila letošnja rast odhodkov državnega proračuna najvišja doslej, predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo pa po njihovi oceni ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti.

Državni svet izglasoval veto na novelo zakona o finančni upravi

21. 12. 2022 06.55

Državni svet je na izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo zakona o finančni upravi, ki ga je podala skupina lokalnih interesov. Svetnike namreč moti morebitno nezakonito sledenje državljanom. Državni zbor je vladno novelo potrdil sredi decembra, zdaj pa bodo za ponovno sprejetje novele potrebovali vsaj 46 glasov poslancev.

1,2-milijardnemu zakonu o pomoči gospodarstvu prižgali zeleno luč

16. 12. 2022 16.28

Državni zbor je zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je v sodelovanju z gospodarstvom pripravila vlada, prižgal zeleno luč. Pomoč vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest in ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ocenjena vrednost ukrepov za gospodarstvo je 1,2 milijarde evrov.

Vizjak pod drobnogledom kriminalistov

12. 12. 2022 12.25

Nacionalni preiskovalni urad preiskuje posle ministrstva za okolje in prostor s podjetjem Senka Pličaniča, prijatelja nekdanjega ministra Andreja Vizjaka. Po poročanju medijev naj bi Vizjak v času vodenja okoljskega resorja Pličaniču omogočil več donosnih pogodb z ministrstvom v vrednosti več kot 600.000 evrov.

Vojaška pomoč Ukrajini ne prihaja iz tovarn, ampak zalog, ki jih EU primanjkuje

11. 12. 2022 17.50

Evropi primanjkuje kritičnih obrambnih zmogljivosti. Naložbe v orožja in obrambne sisteme se povečujejo, zalog ni. To je računica več kot devet mesecev trajajoče vojne ob njeni vzhodni meji, je v letnem poročilu ugotovila Evropska obrambna agencija (EDA). Skupno so članice lani v obrambo Unije vložile 214 milijard evrov. Letošnji podatki (še) niso znani, je pa Unija napadeni državi poslala več paketov pomoči v skupni vrednosti najmanj 10 milijard evrov. Za drugo leto načrtujejo pomoč v višini 18 milijard evrov.

Fiskalni svet opozarja, da je bila rezerva ob draginji že porabljena

05. 12. 2022 12.20

Za blaženje posledic draginje je bilo letos iz proračuna izplačanih 330 milijonov evrov, decembra jih bo še 100 milijonov. Za leto 2023 vlada napoveduje za več kot milijardo evrov novih ukrepov. Če je ta ocena realna, bo celotna rezerva za ta namen izkoriščena in prostora za morebitne dodatne ukrepe ne bo več, opozarja fiskalni svet.

Evropska komisija vztraja pri predlogu za zamrznitev evropskih sredstev Madžarski

30. 11. 2022 12.15

Evropska komisija je ocenila, da Madžarska ni ustrezno izpolnila 17 zavez, ki jih je podala v zameno za izplačilo 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Zato komisija ohranja predlog Svetu EU, da se Madžarski ta sredstva zamrzne. Komisija je obenem pozitivno ocenila madžarski načrt za okrevanje, a je izplačilo sredstev pogojeno s 27 ukrepi.

'Primanjkljaj je tako visok, ker so prejšnje vlade vrtale luknjo v proračun'

24. 11. 2022 06.00

Koalicija Roberta Goloba je v parlamentu potrdila državna proračuna z najvišjo porabo doslej in največjim primanjkljajem, ki znaša 3,3 milijarde evrov. To pomeni, da so državljane zadolžili za dodatnih 1,3 milijarde evrov, za toliko se bo namreč zvišal primanjkljaj. Naslednje leto pa bo poraba države in njenih institucij rekordnih 16,69 milijarde evrov. Na vprašanja, kaj torej državljanom prinaša sprejeti proračun, sta odgovarjala finančni minister Klemen Boštjančič in vodja poslanske skupine Nove Slovenije Jožef Horvat.

SDS: Vlada denar namesto starejšim daje migrantom. Dejstva kažejo drugače

24. 11. 2022 06.00

Na družbenih omrežjih stranka SDS in nekateri njeni vidnejši člani trdijo, da vlada jemlje sredstva dolgotrajni oskrbi starejših oseb in jih namenja za oskrbo in integracijo migrantov. Kaj kažejo dejstva?

Bruselj poziva Slovenijo, naj bo spremenjen proračun skladen s priporočili EU

22. 11. 2022 18.56

Evropska komisija je objavila jesenski sveženj evropskega semestra, v okviru katerega je države članice pozvala k usklajevanju javnofinančnih politik pri soočanju z energetsko krizo in visoko inflacijo. Slovenska javnofinančna politika v 2023 je po oceni Evropske komisije ekspanzivna v kontekstu visoke inflacije. V Bruslju menijo, da rast tekoče porabe ni skladna s spomladanskimi priporočili.

Boštjančič nezadovoljen z višino predvidenega primanjkljaja za leto 2023

22. 11. 2022 06.31

DZ se je podrobneje seznanil s predlogom državnega proračuna za leto 2023 in 2024. Potem ko naj bi se prihodnje leto primanjkljaj z letošnjih nekaj manj kot dveh milijard evrov povzpel na 3,3 milijarde evrov, se bo ta čez dve leti znižal. Vlada pričakuje, da takrat odstop od fiskalnega pravila ne bo več mogoč. V proračunu sta med drugim zapisana zvišanje povprečnine za občine ter višina letnega dodatka upokojencem, ki bo izplačan v juniju.

Nekoč občina mladih, ki zdaj drema na zamujenih priložnostih in investicijah?

18. 11. 2022 15.21

Mesto vrtnic, mesto mladih in mesto priložnosti. Pa tudi slovenski Las Vegas. Vse to je nekoč opisovalo Novo Gorico z okolico. Ima svojo univerzo, številne igralnice, ki so čez mejo vabile naše zahodne sosede, in tudi več izhodišč za razvojni preboj. A očitki, da je občina predolgo počivala na svojih lovorikah, med večletnim dremežem pa da je zamudila številne priložnosti, ki bi ji lahko povrnile nekdanji sloves, so vse glasnejši. Katere so največje težave, s katerimi se bo moral ob uspehu na lokalnih volitvah spopasti novogoriški župan?

EU uspešno premestila 117 prosilcev za azil, na obravnavo jih čaka še osem tisoč

15. 11. 2022 14.12

EU je letos uspešno premestila 117 prosilcev za azil. "Številka se morda zdi nizka, a moramo upoštevati, da je prošnjo skupaj vložilo osem tisoč ljudi," je ob najavi številk dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije.

V Bruslju dosegli dogovor o proračunu EU za leto 2023

15. 11. 2022 09.34

Svet EU in Evropski parlament sta dosegla dogovor o proračunu za leto 2023, ki se osredotoča na glavne politične prioritete Unije. Proračun je težek 186,6 milijarde evrov v obveznostih, kar glede na letošnjega predstavlja 1,1-odstotno rast, so sporočili iz Bruslja. Ko bo proračun formalno potrjen, bo Uniji med drugim omogočal mobilizacijo zadostnih sredstev za premostitev posledic ruske agresije v Ukrajini.

Gornji Petrovci najbolj zadolženi med občinami, med mestnimi vodi prestolnica

27. 10. 2022 06.00

Občina Gornji Petrovci okoli deset let zaseda prvo stopničko zadolženih občin. Zadolžena je za 2.801 evra na prebivalca, slovensko povprečje pa je 511 evrov. Med dvanajstimi mestnimi občinami v dolgovih prednjači Ljubljana. Brez dolga je trenutno le 12 od 212 občin.

Odločitev o morebitni dokapitalizaciji Geoplina do sredine novembra

21. 10. 2022 11.13

Ministrstvo za infrastrukturo zaradi dogajanj na energetskih trgih pripravlja mehanizem, po katerem bi morebitno izgubo distribucijskih podjetij za oskrbo s plinom in elektriko krila država. V Petrolu, večinskem lastniku Geoplina, pa še ugotavljajo, ali bo njegova dokapitalizacija sploh potrebna, odločitev o tem naj bi padla do sredine novembra.

Vrh EU neuradno zbližal stališča o soočenju z energetsko draginjo

20. 10. 2022 06.26

Voditelji držav članic EU so v Bruslju po neuradnih informacijah nekoliko zbližali stališča o nadaljnjih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Zaenkrat so sicer opravili zgolj prvi krog razprave, v katerem se je pokazalo, da so članice razdeljene na tri tabore. 16 držav naj bi podpiralo uvedbo dinamične kapice za omejitev špekulativnih dvigov cen na plinskem trgu in uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. V razpravi pa se je pokazalo, da poleg tega tabora, ki je pripravljen tudi nekoliko popustiti pri omejevanju cen plina, obstajata še dva. Južne članice si želijo predvsem več možnosti za financiranje ukrepov za soočanje z draginjo, Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Danska pa medtem vztrajajo pri nasprotovanju omejevanju cen.

Golob: Ne sklepajte nobenih pogodb, pogoji bodo kmalu bolj ugodni

10. 10. 2022 06.29

Na izredni seji Državnega zbora so se poslanci seznanili s predlogi državnih proračunov za naslednji dve leti. Predlog proračuna sta poslancem predstavila predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič. "Ključna področja delovanja vlade, ki se zrcalijo v proračunu so zdravstvo, ki je na prvem mestu, zeleni prehod, medgeneracijski izzivi, digitalizacija, odporno in konkurenčno gospodarstvo ter raziskave in razvoj," je dejal premier. Na izredni seji je predstavil tudi trenutno stanje na področju energentov, kjer je zagotovil, da se bo stanje izboljšalo.

NPU podal kazensko ovadbo zaradi goljufije na škodo EU

10. 10. 2022 16.05

Nacionalni preiskovalni urad je v začetku avgusta na specializirano državno tožilstvo podal kazensko ovadbo zoper osebo iz pravnega subjekta s sedežem v Ljubljani. Ob pomoči zunanje osebe s strokovnimi znanji naj bi izvršila kaznivo dejanje goljufije na škodo EU in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Rebalans z najvišjo porabo doslej: epidemija in draginjski ukrepi

28. 09. 2022 06.31

DZ je sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki zvišujejo za 640 milijonov evrov na doslej najvišjih 14,6 milijarde evrov. Višje od lani jeseni so načrtovani tudi prihodki, znašali naj bi 12,5 milijarde evrov oz. 1,1 milijarde evrov več. Državna blagajna bo leto končala s nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja. Proračuna za naslednji dve leti sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj, zato bodo v ospredju projekti, podprti z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost, je na novinarski konferenci pojasnil finančni minister.

Golob o možnosti nacionalizacije energetskih podjetij. Bo prvi na vrsti Geoplin?

27. 09. 2022 09.25

Po šestih urah so poslanke in poslanci končali razpravo o predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna. Po besedah premierja Roberta Goloba je predlog dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami. Že v kratkem je za zagotavljanje oskrbe z energijo možna nacionalizacija katerega od energetskih podjetij, je dodal. Po neuradnih informacijah bi država lahko prihodnji mesec dokapitalizirala Geoplin, ki je največji trgovec z zemeljskim plinom pri nas.

'Rebalans potreben, ker je prejšnja vlada delila bonbonjere'

24. 09. 2022 12.48

Odbor DZ za finance obravnava predlog rebalansa državnega proračuna, s katerim se poraba povečuje za približno 600 milijonov evrov. Prejšnja vlada je po potrditvi proračuna sprejela še vrsto dodatnih obveznosti, je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. "Vlada je pred volitvami delila vrsto volilnih bonbonjer," je dodal.