proti vojni
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo
29. 04. 2001 00.00
Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.
Dan upora proti okupatorju
27. 04. 2001 00.00
Slovenija danes praznuje Dan upora proti okupatorju, ki ga letos zaznamuje tudi 60-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Dopoldne sta se pričeli osrednji slovesnosti v Novi Gorici in Jelenovem žlebu, kjer so obeležili tudi 58-letnico zmage Cankarjeve in Gubčeve brigade nad italijanskim bataljonom Macerata.
ZRJ pripravila obtožnice za svoje vojake
25. 04. 2001 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske je sporočil, da je jugoslovansko sodstvo obtožilo 183 pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so osumljeni, da so med spopadi na Kosovu od marca 1998 do junija 1999 zagrešili zločine. Jugoslovanska vojska je uvedla postopek proti 245 osebam in proti 183 od njih podala kazenske ovadbe, ker naj bi zagrešili umore in ogrožali življenja civilistov.
Nove aretacije bosanskih Srbov
23. 04. 2001 00.00
Haaško sodišče je objavilo, da je k tajnem spisku za aretacije dodalo še tri - tokrat proti trem vojaškim in političnim voditeljev bosanskih Srbov.
Tuđman bi bil obtožen
20. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je izjavila, da so proti pokojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu na sodišču pripravljali obtožnico. Če bi bil Tuđman še živ, bi bil danes po njenih besedah zagotovo eden od haaških obtožencev.
Eksplozija bombe v Prištini
19. 04. 2001 00.00
V eksploziji, ki je danes odjeknila v središču Prištine, je življenje izgubila ena oseba, ranjeni pa naj bi bili štirje ljudje. Smrtna žrtev eksplozije naj bi bil voznik avtomobila, ki je eksplodiral. Eksploziv je bil podtaknjen v avtomobilu blizu zgradbe, v kateri so prostori kosovskih političnih strank in uradi jugoslovanske vlade. Po navedbah nekega pripadnika sil KFOR naj bi bilo vozilo parkirano pred vhodom v del zgradbe, kjer delajo pretežno Srbi. Predstavniki UNMIK in KFOR še niso potrdili identitete žrtev eksplozije, tiskovni predstavnik britanskih sil KFOR Fergus Smith pa je ocenil, da gre najverjetneje za Srbe. Po srbskih navedbah naj bi življenje izgubil vodja oddelka za izdajo potnih listov na Kosovu. Po nekaterih podatkih naj bi policija UNMIK v Prištini našla še tri podobne eksplozive, vendar naj bi jih še pravočasno deaktivirala.
Obrenović zanika krivdo
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga Sforjeve enote aretirale v nedeljo, je že stopil pred haaško sodišče. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih zagrešil v Srebrenici leta 1995. 38-letni Obrenović za vsako od petih točk obtožnice izjavil, da je nedolžen.
Državni udar v Burundiju spodletel
18. 04. 2001 00.00
Poskus strmoglavljenja burundijskega predsednika Pierrra Buyoye danes ni uspel, je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil visoki vojaški predstavnik Burundija. Burundijski državni radio je sprva poročal, da je bil državni udar uspešen in da so uporniki odstavili predsednika, ki "ubija lasten narod". Medtem se je izkazalo, da je skupini okoli 30 nižjih časnikov uspelo zasesti le zgradbo državnega radia, ki je zato prenehal z oddajanjem. Burundijska vojska je proti večeru že obkolila zgradbo radia in se pogaja z upornimi vojaki, naj se predajo, vendar razplet dogodkov za zdaj še ni jasen. Medtem je tudi State Department sporočil, da prevratnikom očitno ni uspelo izvesti državnega udara.
Hrvaški vojni veterani proti preiskavi
18. 04. 2001 00.00
Hrvaški vojni veterani so danes napovedali, da bodo v ponedeljek v Kninu priredili demonstracije, s katerimi nameravajo ustaviti preiskavo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije o pobojih srbskih civilistov med hrvaško vojaško operacijo Nevihta.
Osama Bin Laden pral denar v Makedoniji?
16. 04. 2001 00.00
Savdski milijonar in domnevni teroristični voditelj Osama Bin Laden naj bi s pomočjo zvez v Iraku, Kuvajtu, Albaniji in Republiki srbski v Makedoniji s pomočjo poslovneža Cvetka Kabramova "opral" kakih 20 milijard kuvajtskih dinarjev, pišejo makedonski mediji, ki se sklicujejo na zanesljive vire. Kot piše skopski časnik Večer, naj bi bili v "posel stoletja" vpleteni Sadam Husein, Slobodan Milošević in Milorad Dodik ter več visokih makedonskih predstavnikov, med drugim nekdanji notranji minister Ljubomir Frčkovski, sedanji premier Ljubčo Georgievski in njegova soproga Snežana. Afero je najprej "odkril" skopski tednik Start, nato pa so se v raziskovanje posla vključili še ostali mediji v makedonski prestolnici, celo državna Nova Makedonija.
Preiskava o poslovanju Hercegovske banke
09. 04. 2001 00.00
Uslužbenci Hercegovske banke so se danes zbrali pred prostori banke v Mostarju, kjer je v petek visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH ob podpori mednarodnih sil SFOR uvedel prisilno upravo, ker naj bi banka finančno podpirala nacionalistično gibanje Hrvatov v BiH. Ob tem so suspendirali uslužbence banke, delničarje in upravo ter blokirali delo banke.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Jutri protest proti jedrski podmornici
01. 04. 2001 00.00
Skupina Neutro, ki nasprotuje vstopu Slovenije v zvezo NATO in podpira iskanje alternativ Evropski uniji, jutri v Kopru pripravlja protest zoper prihod ameriške jedrske podmornice Norfolk v koprsko pristanišče. Protestu se bodo pridružili ribiči, člani Neodvisnega sindikata Slovenije s Ptuja ter člani Urada za intervencije. Prireditelji akcije državljane in državljanke pozivajo, da "skupaj pokažemo sebi, našim politikom in tudi mednarodni javnosti, da smo še vedno narod miru in sožitja, da ne pristajamo na širitev in uporabo jedrskega orožja, ter da v malo toplejši, a še vedno trajajoči hladni vojni ne bomo nagibali tehtnice v korist nobenega pola".
V eksploziji ubit častnik
29. 03. 2001 00.00
V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.
Prva žrtev med novinarji
29. 03. 2001 00.00
Granate, ki so z makedonske strani priletele na kosovsko vas Krivenik, so ubile najmanj tri civiliste, dvajset beguncev pa je bilo ranjenih. Med žrtvami je tudi britanski novinar Associated pressa Kerem Lawton. Ubila ga je granata, ki je zadela vozilo. Ubiti novinar je bil tesni sodelavec ekipe POP TV v Makedoniji. Po poročanju tiskovne agencije AP sta v Krivenik, ki je od makedonske meje oddaljen 1,2 kilometra, poletela dva helikopterja Rdečega križa, ameriški pripadniki KFOR pa so v vasi iskali morebitne žrtve.
Del Pontejeva z novimi obtožnicami
26. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, je danes v Sarajevu napovedala izročitev novih obtožnic za vojne zločine proti Srbom, pa tudi Muslimanom in drugim domnevnim zločincem. Del Pontejeva je po srečanju s predsednikom Federacije BiH Karlom Filipovićem dejala, da je prvič doživela tako odprto podporo haaškemu sodišču. "Zdaj čakam na konkretne rezultate in prepričana sem, da bodo prišli," je dejala.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
Costner proti jedrski vojni
14. 03. 2001 00.00
Ameriški igralec Kevin Costner je izrazil željo, da bi si svetovni voditelji ogledali njegov najnovejši film, saj meni, da možnosti jedrskega spopada ne jemljejo dovolj resno. Film z naslovom Trinajst dni, režiserja Rogerja Donaldsona, govori o kubanski raketni krizi leta 1962. Film sta si že ogledala sedanji in nekdanji ameriški predsednik George Bush in Bill Clinton. Costner, ki je v London dopotoval na britansko premiero filma, je izrazil željo, da bi si film ogledal tudi britanski premier Tony Blair. Dodal je, da se ljudje vedemo, kot da možnost jedrskega spopada sploh ne obstaja.
Hrvata sta se pritožila
14. 03. 2001 00.00
Bosanska Hrvata Darko Kordić in Mario Čerkez, ki ju je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije konec februarja obsodilo na 25 oziroma 15 let zapora, sta se na razsodbo pritožila, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča. Kordić in Čerkez sta bila obsojena zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki sta jih zagrešila v dolini Lašve v obdobju etničnega čiščenja v BiH med novembrom 1991 in marcem 1994. Kordić, ki je bil podpredsednik samooklicane hrvaške entitete v BiH, je, kot je ugotovilo sodišče, dal tudi ukaz za napad na vas Ahmići aprila 1993, ko je umrlo več kot sto Muslimanov.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je proti upokojenemu generalu Mirku Norcu tudi uradno vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov na območju Gospića leta 1991. Če ga bo sodišče spoznalo za krivega, mu grozi do 20 let zapora.
Slovesnost ob obletnici zmage v zalivski vojni
26. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na današnji slovesnosti ob 10. obletnici zmage zavezniških sil v zalivski vojni, ki so jo pripravili v Kuvajtu, poudaril, da bo kljub iraškemu voditelju Sadamu Huseinu na območju zaživela in uspevala svoboda. Poleg Powella, ki je bil v času zalivske vojne načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush st. in Norman Schwartzkopf, ki je bil poveljnik ameriških sil v zalivski vojni. Ameriški predstavniki so se tudi poklonili spominu na kakih 300 ameriških žrtev vojne.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Trojka EU v Moskvi
15. 02. 2001 00.00
Trojka Evropske unije - vodi jo švedska zunanja ministrica Anne Lindh, v njej pa sta še evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana - se je danes v Moskvi sestala z ruskim vodstvom na pogovorih o varnostnih vprašanjih. Dialog med Rusijo in EU omogoča "vzpostavitev nove evropske varnostne arhitekture," je predstavnikom EU zatrdil sekretar vplivnega ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Ivanov. Po njegovih besedah naj bi na pogovorih beseda tekla tudi o enklavi Kaliningrad.
Preživeli holokavsta obtožujejo IBM
13. 02. 2001 00.00
Preživeli holokavsta ameriško družbo IBM oziroma njeno nemško podružnico obtožujejo, da je bila bolj vpletena v izvajanje holokavsta, kot je to priznavala doslej. Skupina preživelih je pred zveznim sodiščem v New Yorku vložila skupinsko tožbo proti ameriškemu računalniškemu gigantu. Hkrati pa so v ZDA objavili knjigo z naslovom IBM in holokavst.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Powell skozi prvo glasovanje v senatu
19. 01. 2001 00.00
Zunanjepolitični odbor ameriškega senata, ki šteje devet članov, je včeraj soglasno potrdil imenovanje Colina Powella za ameriškega državnega sekretarja. Powellovo imenovanje naj bi danes na plenarnem zasedanju potrdil celoten ameriški senat.