proti vojni
Trojka EU v Moskvi
15. 02. 2001 00.00
Trojka Evropske unije - vodi jo švedska zunanja ministrica Anne Lindh, v njej pa sta še evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana - se je danes v Moskvi sestala z ruskim vodstvom na pogovorih o varnostnih vprašanjih. Dialog med Rusijo in EU omogoča "vzpostavitev nove evropske varnostne arhitekture," je predstavnikom EU zatrdil sekretar vplivnega ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Ivanov. Po njegovih besedah naj bi na pogovorih beseda tekla tudi o enklavi Kaliningrad.
Preživeli holokavsta obtožujejo IBM
13. 02. 2001 00.00
Preživeli holokavsta ameriško družbo IBM oziroma njeno nemško podružnico obtožujejo, da je bila bolj vpletena v izvajanje holokavsta, kot je to priznavala doslej. Skupina preživelih je pred zveznim sodiščem v New Yorku vložila skupinsko tožbo proti ameriškemu računalniškemu gigantu. Hkrati pa so v ZDA objavili knjigo z naslovom IBM in holokavst.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Powell skozi prvo glasovanje v senatu
19. 01. 2001 00.00
Zunanjepolitični odbor ameriškega senata, ki šteje devet članov, je včeraj soglasno potrdil imenovanje Colina Powella za ameriškega državnega sekretarja. Powellovo imenovanje naj bi danes na plenarnem zasedanju potrdil celoten ameriški senat.
Priseljenci proti delitvi Izraela
12. 01. 2001 00.00
Po neuspešnih izraelsko palestinskih pogajanjih je izraelska vojska začela s pripravami na ločitev Izraela s palestinskimi območji. Okoli 150 000 židovskih naseljencev na zasedenih območjih je izraelski vladi zagrozilo z državljansko vojno, če jih bodo poizkušali preseliti. Skupna ocena tako Palestincev kot Izraelcev pa je, da ta trenutek mir ni mogoč.
Kitajska s povezavo s Tajvanom
29. 12. 2000 00.00
Peking je vendarle pristal na predlog Taipeja, da z novim letom med celino in "upornim" otokom na dveh točkah vzpostavi neposredno povezavo. Iz kitajskega Xiamena bo tako že 2. januarja proti otočku Kinmen odplula skupina izseljencev, ki je tajvansko ozemlje zapustila leta 1949, s tajvanskega otoka Matsu pa bo isti dan prispela skupina vernikov in obiskala tempelj v Fuzhouvu.
Afroameričan državni sekretar
16. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni predsednik ZDA George W. Bush je za položaj državnega sekretarja predlagal 63-letnega upokojenega generala Colina Powella, nekdanjega načelnika združenih poveljstev ameriške vojske. S tem se je v javno življenje vrnila ena izmed najbolj občudovanih ameriških osebnosti. Bush je svojo odločitev sporočil na novinarski konferenci na neki osnovni šoli v mestu Crawford v Texasu, kar je neke vrste poklon Powellu, ki že sedem let opravlja prostovoljno delo z otroki. "General Powell je ameriški junak, ameriški vzor in velika ameriška zgodba," je Bush dejal svojemu občinstvu. "Povabil sem ga, naj postane 65. ameriški državni sekretar. Njegova življenjska pot ga je pripravila na to, da bo lahko izpolnjeval dolžnosti, ki jih bo od njega zahteval ta položaj," je svojo odločitev pojasnil Bush.
Chirac proti večji teži Nemčije
30. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac odločno nasprotuje temu, da bi Nemčija v okviru bližnje institucionalne reforme Evropske unije dobila več glasov v svetu ministrov EU kot Francija. Nemško-francosko zavezništvo v Evropi sloni na pogojih o enakosti in od tega ni mogoče več odstopiti, je po poročanju španskih medijev na srečanju s španskim premierom Josejem Mario Aznarjem v Madridu danes poudaril Chirac. Chirac, čigar država do konca leta predseduje EU, je ob tem spomnil na spravo med Nemci in Francozi, ki sta jo po drugi svetovni vojni sklenila takratni nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle. "Po vseh vojnah s številnimi mrtvimi in grozodejstvi sta oba politika na podlagi enakopravnosti sklenila pakt o spravi," je dejal Chirac. Od tu ni več vrnitve. Španija bi bila načelno pripravljena Nemčiji na podlagi števila njenih prebivalcev priznati večjo težo v svetu ministrov EU. Vendar bo Aznar na bližnjem vrhu petnajsterice v Nici vztrajal pri tem, da sodi Španija v skupino petih "velikih" držav EU. Doslej so imele Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija v svetu ministrov po deset glasov, Španija pa osem.
Dokazi proti Tudjmanu?
02. 11. 2000 00.00
Po pisanju britanskega časopisa Independent obstajajo dokazi o neposredni vpletenosti pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana v vojne zločine nad Muslimani v bosanski vojni. Independent trdi, da so Tuđmanovi sodelavci po njegovi smrti iz Predsedniških dvorov umaknili kar 85 kilogramov prepisov najbolj občutljivih pogovorov med tedanjimi nosilci oblasti.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2000 00.00
Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.
Sabor sprejel resolucijo o domovinski vojni
14. 10. 2000 00.00
Po dveh dnevih razprav je hrvaški parlament pozno sinoči sprejel resolucijo o domovinski vojni. Ta med drugim pravi, da je Hrvaška v letih od 1991 do 1995 zakonito branila svoje ozemlje pred napadi Srbije, Črne gore in jugoslovanske vojske, ter ni vodila osvajalne vojne. Deklaracija izključuje kolektivno krivdo, hrvaško sodstvo pa je kljub temu dolžno raziskati primere posameznih vojnih zločinov. Za deklaracije je glasovalo 88 hrvaških poslancev, proti pa štirje.
Leonardo da Vinci na Goriškem
11. 10. 2000 00.00
V sklopu predavanj v počastitev 1000-letnice Goriške, ki jih na Gradu Kromberk prireja Goriški muzej, je bilo sinoči zanimivo predavanje o življenju in delu vsestranskega renesančnega genija Leonarda da Vincija s poudarkom na njegovem posegu v slovenski prostor ob Soči.
Mubarak pozval k izrednemu arabskemu vrhu
05. 10. 2000 00.00
Po srečanju z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom se je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Slovenija resen partner ZDA in OZN
16. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je dan pred nastopom v generalni skupščini OZN dejal, da se je Slovenija v zadnjih šestih letih uveljavila kot dobrodošel partner ZDA in tudi drugih držav članic OZN. "Če rečem skromno, ugled Slovenije v svetu ni majhen," je dejal Peterle po povratku iz Washingtona, kjer se je včeraj srečal z republikanskim senatorjem iz Ohia Georgom Voinovichem in demokratskim kongresnikom Jamesom Oberstarjem iz Minnesote, kakor tudi s predsednikom ameriškega odbora za NATO Brucom Jacksonom. Peterle bo imel danes govor pred 55. Generalno skupščino ZN, v katerem bo med drugim izpostavil odločitev slovenske vlade, da poveča prispevke za mirovne operacije.
Bolniki z anarhistično roko
11. 09. 2000 00.00
Neki Britanec se je zbudil sredi noči, potem ko se je proti svoji volji poskušal zadaviti. Kot so ugotovili strokovnjaki, Britanec trpi za sindromom anarhistične roke. Profesor za nevropsihologijo na škotski univerzi Aberdeen Sergio Della Sala je za reviji Times in Daily Telegraph dejal, da so po svetu doslej zabeležili 40 takšnih primerov.
SSK in ZLSD o avnojskih sklepih
04. 09. 2000 00.00
Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Danijel
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Zaključen drugi dan konvencije
02. 08. 2000 10.30
Ameriški republikanski senator John McCain, ki je na preliminarnih volitvah za predsednika ZDA izgubil proti Georgeu Bushu ml., je sinoči slednjemu na drugem dnevu konvencije republikancev izrekel podporo.
Moše Kacav novi izraelski predsednik
01. 08. 2000 17.15
Kneset je včeraj v drugem krogu za novega predsednika države presenetljivo izvolil kandidata desne opozicijske stranke Likuda Moševa Kacava. 55-letni Kacav je dobil 63 od 120 glasov in tako postal osmi predsednik Izraela. V glasovanju je premagal protikandidata Šimona Peresa, kandidata laburistične stranke, ki je veljal za favorita. Peres je bil po porazu vidno šokiran. 76-letni dobitnik Nobelove nagrade za mir naj bi po napovedih opazovalcev v prvem krogu dobil potrebnih 61 glasov, v drugem pa le 57. Za izvolitev izraelskega predsednika je bil potreben drugi krog volitev, potem ko v današnjem prvem krogu v izraelskem parlamentu nobeden od obeh kandidatov ni dobil potrebne večine 61 glasov poslancev.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
DZ nadaljuje razpravo o volitvah
13. 07. 2000 13.38
Državni zbor je danes začel sejo z včeraj začeto in tudi prekinjeno razpravo o oblikovanju mnenja za predsednika države Milana Kučana o najprimernejšem roku za razpis in izvedbo letošnjih parlamentarnih volitev.
10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu
08. 07. 2000 20.59
Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.
Spravna spominska slovesnost
19. 06. 2000 08.47
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila včeraj že deseta spominska spravna slovesnost. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki je bil v svoji pridigi kot vedno kritičen do povojne oblasti in prejšnje slovenske vlade.
Protest ZRJ
05. 06. 2000 07.55
Beograd je danes ostro protestiral proti odločitvi Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da ne bo uvedlo preiskave zaradi domnev o vojnih zločinih zveze NATO v času zračnih napadov na ZRJ.
Grozi Hrvaški državni udar?
04. 05. 2000 15.53
Hrvaški vojni veterani so napovedali, da bodo zaradi namere vlade, da jim zmanjša pravice, uničili prihajajočo turistično sezono, blokirali mejne prehode in ceste proti morju, pristanišča in letališča, piše današnji hrvaški tednik Globus.
Proslava dneva svobode tiska
03. 05. 2000 21.05
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je skupaj z visoko komisarko ZN za človekove pravice Mary Robinson ter generalnim direktorjem UNESCO Koičirom Macuro ob 3. maju- mednarodnem dnevu svobode tiska izdal posebno izjavo, v kateri podpisniki ugotavljajo, da je svoboda tiska v vsaki družbi nujno potreba za preglednost, odgovornost, dobro vladanje in vladavino zakona. Trojica visokih uradnikov OZN je poudarila potrebo po neodvisnem in pluralističnem poročanju ter potrebo po zaščiti novinarjev.
Veleposestniki in vojni veterani dosegli sporazum
28. 04. 2000 15.34
Vojni veterani v južnoafriškem Zimbabveju so napovedali, da se bodo odpovedali nasilju proti belih lastnikom veleposesti, je iz Harareja poročala britanska radijska postaja BBC.