prvi spomin

Ameriški vojaki v Uzbekistan

05. 10. 2001 00.00

V Uzbekistan, ki meji z Afganistanom, prihaja 1000 ameriških vojakov 10. gorske divizije. Ameriški obrambni minister Rumsfeld medtem v Uzbekistanu utrjuje mednarodno protitalibansko koalicijo.

Bomba stresla Jeruzalem

01. 10. 2001 00.00

Eksplozija avtomobila je zjutraj stresla središče zahodnega Jeruzalema. Ranjenih ni, uničenih je več avtomobilov. V Jeruzalemu pa so se srečali izraelski in palestinski varnostni predstavniki.

Dokazi o vpletenosti bin Ladna

30. 09. 2001 00.00

Britanski premier Blair je v pogovoru za britanski BBC1 izjavil, da je videl neizpodbitne dokaze o vpletenosti Osame bin Ladna v teroristične napade na ZDA.

Celine Dion prepeva za žrtve terorizma

30. 09. 2001 00.00

Celine Dion je ponovno nastopila v javnosti na dobrodelnem koncertu v spomin žrtvam terorističnih napadov na ZDA.

Del WTC-ja bo ostal za spomin

27. 09. 2001 00.00

Newyorški župan Giuliani je dejal, da bodo del ruševin jeklenega zidu Svetovnega trgovinskega centra (WTC), ki je bil porušen po terorističnih napadih, najverjetneje ohranili in uporabili v spominske namene.

V Pentagonu našli črni skrinjici

15. 09. 2001 00.00

Preiskovalci so našli črni skrinjici letala, ki je med torkovim terorističnim napadom strmoglavilo na Pentagon. Kot je za 24 ur povedal predstavnik Pentagona, je FBI skrinjici že prenesel v laboratorij, kjer bodo poskusili rekonstruirati potek dogodkov.

25 let od Maove smrti

09. 09. 2001 00.00

Minilo je 25 let od smrti nekdanjega kitajskega komunističnega voditelja Mao Zedonga, ki je s 27-letno vladavino zaznamoval sodobno Kitajsko.

Nenavadno gašenje

06. 06. 2001 00.00

Moški, ki je skušal ugasniti "večni ogenj" - ta že od leta 1921 gori pod slavnim pariškim Slavolokom zmage - se je znašel v bolnišnici zaradi opečene zadnjice. Neimenovani šaljivec je namreč plamen skušal ugasniti tako, da se je nanj usedel.

Konferenca županov kandidatk za EU

22. 04. 2001 00.00

V Varšavi se je včeraj končala konferenca županov prestolnic držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo, ki se je v imenu ljubljanske županje Vike Potočnik udeležil ljubljanski podžupan Anton Colarič. V spomin na tokratno prvo konferenco Prestolnic za širitev EU je Colarič skupaj z ostalimi enajstimi župani posadil drevo v kraljevi palači, so sporočili danes iz mestne občine Ljubljana.

Praznovanje velike noči

16. 04. 2001 00.00

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Bogoslužja, ki so v dneh okoli velike noči potekala v cerkvah, so povezana zlasti s Kristusovim trpljenjem in vstajenjem.

Powell poziva k ustavitvi nasilja

25. 02. 2001 00.00

Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Ramali Izraelce in Palestince znova pozval k ustavitvi nasilja na palestinskih ozemljih. Po s rečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je ponovil, da ostajajo ZDA zavezane k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa poudaril, da si "Washington ne more želeti miru bolj kot vpletene strani same". Arafat pa je zahteval obnovo pogajanj z Izraelom na podlagi doslej doseženih dogovorov. "Zavzemamo se za obnovo mirovnih pogajanj na točkah, kjer so se ustavila," je pojasnil.

Saša Dobrila v Kinoteki

24. 02. 2001 00.00

Letos Slovenska kinoteka v sklopu ciklusa Animateka enkrat mesečno obuja spomin na slovenske pionirje animacije. Za petdeseti jubilej, ki ga bomo praznovali naslednje leto, pa pripravlja Filmografijo slovenskega animiranega filma. Najprej so bili na vrsti filmi prvoborca slovenskega stripa in animiranega filma, Saša Dobrila. Prikazali so 15 njegovih "filmčkov" iz obdobja 1952 - 1976. O njegovem delu je sicer ohranjenih le malo zapisov in dokumentov, poudarja Igor Prassel iz kinoteke.

Konferenca ZN o organiziranem kriminalu

12. 12. 2000 00.00

Na štiridnevni konferenci v organizaciji Združenih narodov, ki se je danes začela v Palermu, je v prvem delu konference, ki se je začela z minuto tišine v spomin na žrtve mafije, spregovoril tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, ki je opozoril, da novi dosežki tehnologije ne bi smeli služiti kriminalnim namenom, zato je treba sprejeti ustrezne zakone in varnostne ukrepe. Italijanski pravosodni minister Piero Fassino je poudaril, da je Palermo simbol boja državnih organov proti mafiji in napovedal, da bodo 25 odstotkov sredstev, ki bodo na podlagi nove konvencije zaplenjena podjetjem in združbam, ki se ukvarjajo z mednarodnim kriminalom, namenili ZN.

Minuta molka v spomin na Tuđmana

08. 12. 2000 00.00

V predstavniškem domu hrvaškega sabora so se danes z minuto molka spomnili lani umrlega predsednika Franja Tuđmana. Tiskovna predstavnica urada sedanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića Vjera Šuman pa je glede zaznamovanja prve obletnice Tuđmanove smrti 10. decembra dejala, da je delegacija predsednikovega urada ob dnevu mrtvih položila venec na Tuđmanov grob, za obeležitev obletnice njegove smrti pa v predsednikovem uradu niso pripravili nobenega posebnega programa.

Simpozij o Edvardu Rusjanu

25. 11. 2000 00.00

Pionir slovenskega in svetovnega letalstva Edvard Rusjan je pred 91 leti kot prvi Slovenec poletel v nebo. V spomin na ta dogodek sta mestna občina Nova Gorica in uredništvo slovenske letalske revije Krila ob podpori ministrstva za znanost in tehnologijo danes pripravila mednarodni znanstveni simpozij o Edvardu Rusjanu in njegovem bratu Jožetu. Predavatelji različnih strok bodo na celodnevnem simpoziju v prostorih novogoriške mestne občine poskušali strniti dosedanje vedenje o slovenskem letalskem pionirju in njegovem delu. Organizatorji simpozija se z Rusjanom, njegovim življenjem in delom podrobneje ukvarjajo zadnja tri leta, v tem času pa so zbrali že dovolj podatkov in dokumentov za javno predstavitev novih spoznanj.

Praznik Vseh svetih

01. 11. 2000 00.00

Cerkev na 1. november že skoraj 1200 let obhaja praznik Vseh svetih. Praznik, ki temelji na občečloveškem spoštovanju umrlih, se po tradiciji združi z obiskom pokopališč in molitvijo za pokojne.

Komemoracije po Sloveniji

31. 10. 2000 00.00

Na grobovih in grobiščih po državi te dni potekajo številne spominske in žalne slovesnosti. Načelnik generalštaba SV generalpodpolkovnik Iztok Podbregar je v spomin na padle v času

Odkritje spomenika žrtvam holokavsta

25. 10. 2000 00.00

V središču Dunaja so danes slovesno odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta, posvečen 65.000 avstrijskim Judom, ki so umrli v času nacizma. Največji zločin v človeški zgodovini je dobil svojo podobo, je ob odkritju spomenika dejal pobudnik njegove postavitve, lovec na naciste Simon Wiesenthal. Kot je dejal, je spomenik postavljen v spomin na grozote nacizma in predstavlja pomnik za prihodnje generacije.

Begičev bronasti relief na Dunaju

24. 10. 2000 00.00

V spomin na 200-letnico rojstva Franceta Prešerna bodo v organizaciji veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze jutri, 25. oktobra, slovesno odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo. Relief je zasnoval akademski kipar iz Ljubljane Mirsad Begič. Na priložnostni slovesnosti bo o Prešernu in Dunaju govoril akademik Matjaž Kmecl. Prešernove verze bo v lastnem prevodu bral Klaus Detlev Olof, Cankarjeve zapise o slovenski literaturi pa Erwin Köstler.

Osrednja slovesnost v Bazovici

10. 09. 2000 00.00

Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.

Razstava risb Sonce miru 2000

04. 08. 2000 12.18

V galeriji goriškega kulturnega doma bodo v okviru akcije Sonce miru 2000 ves avgust na ogled risbe mladih goriških likovnikov, ki so pod okriljem slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice ustvarjali na ex-temporu z istim naslovom. Akcijo je sprožila kulturna zadruga Maja leta 1995 ob 50-letnici eksplozije prve atomske bombe. Tudi letošnja manifestacija želi ohraniti spomin na 6. in 9. avgust, ko sta pred 55 leti nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki ''zacveteli'' atomski bombi. Pobuda zadruge Maja obenem sodi v okvir mirovnih in solidarnostnih akcij, ki skozi vse leto potekajo v goriškem kulturnem domu.

Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem

30. 07. 2000 18.22

Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.

Novosti na PC Expo

30. 06. 2000 13.27

Proizvajalec procesorjev Transmeta je na newyorškem sejmu PC Expo predstavil model Crusoe, ki bo s svojo nizko porabo energije omogočil delovanje prenosnega računalnika, z napajanjem iz baterije, polnih osem ur.

Obletnica konca napadov na ZRJ

10. 06. 2000 14.41

Administrator Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Bernardo Kouchner je sinoči ob obletnici konca napadov zveze NATO na ZRJ članom Varnostnega sveta ZN predstavil dosedanje delo in prihodnje izzive. Ocenil je, da je UNMIK v 12 mesecih dosegel znaten napredek, vendar pa mednarodna skupnost potrebuje več časa, potrpežljivosti in odločenosti za oblikovanje mirne koeksistence.

Velikonočne maše po vsej državi

23. 04. 2000 12.28

Na velikonočno nedeljo so bile po vsej državi slovesne vstajenjske procesije in svete maše. V ljubljanski stolnici je slovesno mašo vodil nadškof Franc Rode, v mariborski stolni cerkvi svetega Janeza Krstnika škof Franc Kramberger, v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja pa škof Metod Pirih.

Kleopatra v zbirki lutk

16. 03. 2000 08.00

V spomin življenju in karieri filmske zvezde Elisabeth Taylor je podjetje Mattel izdelalo lutko v podobi Kleopatre, ki jo je leta 1963 v istoimenskem filmu upodobila omenjena igralka. Podjetje Mattel je tako dopolnilo zbirko lutk Timeless Treasures, ki jo že sestavljajo Lucille Ball, Elvis Presley in Audrey Hepburn. Lutka Kleopatra je igralkin prvi portret in začenja serijo lutk s podobo Elisabeth Taylor.

Kučan končuje obisk v Latviji

03. 03. 2000 09.09

Predsednik Milan Kučan, ki je v sredo zvečer prispel na prvi uradni obisk v Latvijo, bo danes obisk sklenil z ogledom Muzeja okupacije, ki ohranja spomin na vpliv totalitarnega režima na dvainpolmilijonski latvijski narod v drugi polovici 20. stoletja. Obiskal bo Siguldo, mestece, ki leži okrog 50 kilometrov vzhodno od prestolnice Rige in ki ga domačini zaradi lepih razgledov imenujejo kar latvijska Švica. Tam se bo srečal tudi z županom Talisom Pukitisom. Pred koncem obiska se bo predsednik udeležil sprejema, ki ga bo pripravila slovenska veleposlanica v Stockholmu Dragoljuba Benčina, akreditirana tudi v Latviji.

Animateka v kinoteki

13. 02. 2000 10.02

V Slovenski kinoteki bodo v sredo, 16. februarja, ob 20. uri v novi kinotečni seriji, ki so jo poimenovali Animateka, predstavili akademskega kiparja, ilustratorja, avtorja stripov in animatorja Mikija Mustra. Muster je še vedno najbolj znan kot avtor danes že legendarnega stripa o dogodivščinah Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.

10. obletnica žametne revolucije

17. 11. 1999 15.57

Na Češkem in Slovaškem danes praznujejo deseto obletnico padca komunizma in prehoda v demokracijo. V Pragi so nekdanji politični voditelji in državljani polagali cvetje na spominsko ploščo na eni od glavnih ulic v češki prestolnici. Na tem mestu so varnostne sile komunističnega režima nekdanje Češkoslovaške nasilno zatrle študentske demonstracije. Po 18 dneh je odstopilo komunistično vodstvo. Tudi na Slovaškem, ki se je leta 1993 mirno ločila od Češke, danes potekajo številne spominske slovesnosti.

Osebnost, ki se je dvignila nad čas in razmere

09. 11. 1999 21.52

Leon Štukelj je osebnost, ki se je dvignila nad čas in razmere, osebnost, ki bo za vedno ostala naš športni vzor in poosebljenje olimpijske ideje, lahko bi rekli tudi simbol športnega duha našega malega naroda, je na žalni seji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v spomin in počastitev pokojnega Štuklja povedal predsednik OKS Janez Kocijančič.