prvi spomin
Obletnica dokončnega umika JLA
21. 10. 1999 21.49
V okviru obeležitev osme obletnice odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije je bila v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki danes popoldne krajša slovesnost. Ob tej priložnosti so pripadniki Slovenske vojske v spomin na dogodke leta 1991 skupaj s predstavniki veteranskih organizacij simbolično zasadili pet lip.
Tradiconalna slovesnost pri Ruski kapelici
25. 07. 1999 17.08
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake. Na spomenik ruskim ujetnikom v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste na Vršič zasul snežni plaz, je venec v imenu Republike Slovenije položil predsednik države Milan Kučan, slovesnosti pa so se udeležili tudi predsednik parlamenta Janez Podobnik, zunanji minister Boris Frlec, predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin, minister za pravosodje Tomaž Marušič ter ruska parlamentarna delegacija, ki je te dni na obisku v Sloveniji.
Slovenski DZ in ruska duma bosta pripravila konferenco o etičnih naukih
23. 07. 1999 21.15
Na Bledu sta se sešli delegaciji slovenskega DZ pod vodstvom predsednika parlamenta Janeza Podobnika in ruske dume pod vodstvom predsednika odbora za mednarodne odnose Vladimirja Lukina.
V Londonu odkrili spomenik sovjetskim žrtvam
09. 05. 1999 18.53
Britanski obrambni minister George Robertson je danes v Londonu odkril prvi spomenik v Veliki Britaniji, postavljen v spomin na 27 milijonov sovjetskih žrtev druge svetovne vojne.
1. maj - mednarodni praznik dela
01. 05. 1999 19.27
Ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, po vsej Sloveniji danes potekajo številne pripreditve, ki jih že tradicionalno organizirajo skoraj vse sindikalne organizacije.
Tisoči kosovskih Albancev obeležili spomin na vodjo OVK
06. 03. 1999 16.46
Okoli 5000 kosovskih Albancev, med katerimi je bilo več kot 400 pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova (OVK), se je danes v Prekazu blizu Drenice v osrednjem delu Kosova poklonilo spominu enega izmed vodij OVK Adema Jasharija. Jasharija so pred letom dni v svoji prvi ofenzivi v pokrajini ubile srbske sile.
Režiserka Muratova dobitnica letošnje umetniške nagrade
07. 01. 1999 10.18
Režiserka romunskega rodu Kira Muratova bo prejela letošnjo umetniško nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Akademija umetnosti Berlin-Brandenburga, so včeraj sporočili v Berlinu. Priznanje, ki ga spremlja denarna nagrada v višini 30.000 mark, tradicionalno podeljujejo 18. marca v spomin na Pomlad narodov, ki se je leta 1848 začela v Berlinu. Kira Muratova je med drugim posnela film Astenični sindrom, ki je leta 1990 prejel srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Njen prvi dolgometražec Naš vsakdanji kruh iz leta 1964 je kritičen pogled na kolhoze. Njena filma Kratka srečanja (1967) in Dolga poslavljanja (1971), sta portreta dveh žensk. V Sovjetski zvezi sta bila dolgo časa prepovedana. Režiserka, ki se je leta 1934 rodila v Sorokiju v današnji Moldaviji oziroma nekdanji Romuniji, od leta 1961 živi v Odesi v Ukrajini. Umetniško nagrado omenjene nemške akademije so v prejšnjih letih med drugim podelili italijanskemu arhitektu Renzu Pianu in francoskemu skladatelju Pierru Boulezu.
Stalna razstava Ite Rine v Škrateljnovi hiši v Divači
05. 11. 1998 16.36
Občina Divača in Slovenska kinoteka sta pripravili stalno razstavo o filmski igralki Iti Rini. Razstava v Škrateljnovi hiši v Divači je prva stalna postavitev, posvečena kakšnemu filmskemu ustvarjalcu na Slovenskem in obenem prva stalna razstava Slovenske kinoteke.
V spomin na prof. dr. Antona Trstenjaka
06. 10. 1998 09.59
Minevata dve leti od smrti velikega slovenskega humanista in znanstvenika prof. dr. Antona Trstenjaka. V Fundaciji akademika dr. Antona Trstenjaka, ki je nastala leta 1992, so za trajno obeležje njegovega življenskega opusa organizirali izdelavo filma, sodelujejo pa tudi pri postavitvi njegovega spomenika v Gornji Radgoni.
Slovenska kinoteka: projekcija v spomin na filmskega velikana Kurosawo
10. 09. 1998 15.01
Ob smrti velikana japonskega in svetovnega filma Akira Kurosawe bo v Slovenski kinoteki to nedeljo, 13. septembra, ob 20. uri posebna projekcija enega njegovih zadnjih filmov, Sanje (Konna yume wo mita/ Akira Kurosawa's Dream), japonsko-ameriške koprodukcije iz leta 1990.
Slovesnost ob 30. obletnici praške pomladi
21. 08. 1998 15.14
Pred radijsko hišo v Pragi so se danes številni Čehi poklonili spominu na žrtve praške pomladi, ki so jo pred 30 leti nasilno zatrle vojaške enote Varšavskega pakta. Spominske slovesnosti so se poleg članov vlade udeležili tudi predstavniki sindikatov in nekdanjih združenj za državljanske pravice.
Sto let od ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja
02. 08. 1998 10.17
Slovenski šolski muzej prav danes praznuje stoletnico svoje ustanovitve. Njegovemu nastanku je botrovalo samozavedanje učiteljstva o pomembnosti kulturnega in vzgojnega poslanstva, živa stanovska zavest ter želja, da se ohrani spomin na prizadevanja za slovensko šolstvo in njegov razvoj.
Proslave ob francoskem državnem prazniku v Parizu
14. 07. 1998 14.53
S tradicionalno vojaško parado na Elizejskih poljanah, ki se je je udeležil tudi predsednik Jacques Chirac, se je v Parizu začel uradni del proslav ob francoskem državnem prazniku. V okviru parade so pripravili mimohod posameznih vojaških rodov; 4000 vojakov je odkorakalo od Slavoloka zmage na trg Concorde, kjer se je predsednik Chirac med drugim srečal s premierom Lionelom Jospinom in obrambnim ministrom Alainom Richardom, nato pa se je na slavnostni tribuni pridružil predsednikoma nacionalne skupščine in senata, Laurentu Fabiusu in Reneju Monoryju. Opoldne bo predsednik države Jacques Chirac, kot je to običaj, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
30 predsednikov bo sodelovalo na judovskem prazniku
23. 12. 1997 09.28
Stari judovski praznik hanuko, praznik luči in miru, ki sovpada z začetkom proslave petdesete obletnice neodvisnosti države Izrael, in ki bo 23. decembra, bo letos obeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Tega dne bodo namreč v tridesetih prestolnicah sveta predsedniki držav ob istem času prižgali prvo svečo na svečniku, ki se imenuje hanukija in ki ima osem sveč ter deveto, s katero se prižiga ostalih osem. Vsak dan se prižiga po eno svečo v spomin upornosti, čudežu in svetlobi z željo, da sveče gorijo za mir in upanje vseh ljudi ne glede na vero in postavo.