psihologov
Znanstvenik, ki namerava na dnu Atlantskega oceana preživeti 100 dni
11. 04. 2023 12.27
Joseph Dituri, 55-letni vojni veteran in profesor s Floride, upa, da bo s 100-dnevnim bivanjem pod vodo naredil več, kot samo postavil svetovni rekord. S pomočjo ekipe znanstvenikov, zdravnikov in psihologov preučuje, kako se človeško telo odziva na dolgotrajno izpostavljenost ekstremnemu pritisku v majhnem okolju. Prepričan je, da lahko človek s tem podaljša svojo življenjsko dobo in prepreči bolezni, povezane s staranjem. "Sumimo, da bom postal nadčlovek!" je dejal, preden se je lotil medicinskega eksperimenta.
Za dodatne centre za duševno zdravje potrebujejo prostor in strokovnjake
05. 04. 2023 17.38
V Ljubljani trenutno deluje 1,5 tima v dveh centrih za duševno zdravje za otroke in mladostnike, čeprav je zdravstveno ministrstvo skupaj odobrilo šest timov. V Zdravstvenem domu Ljubljana pravijo, da bi za vzpostavitev dodatnih centrov potrebovali predvsem dodaten prostor in dodatno število strokovnjakov.
Konec psihoterapevtskega 'biznisa': zakonska regulacija poklica z licencami
05. 04. 2023 13.28
"Psihoterapija postaja biznis. Povpraševanje je večje od ponudbe, cene psihoterapevtske ure letijo v nebo," je jasna psihoterapevtka Urška Batellino. Prav zato sta regulacija in izobraževanje na področju psihoterapije tako potrebna. Na zdravstvenem ministrstvu so tako pripravili predlog zakona o psihoterapiji, s katerim želijo to področje regulirati, tudi z licencami in zbornico za psihoterapevte. Upajo, da bo v javno obravnavo prišel čez 14 dni.
'O pokojnih se veliko pogovarjamo in skrbimo, da (vsaj v spominu) ostajajo z nami vsak dan'
05. 04. 2023 09.25
Prvič po tragediji se je Miha Lešnik, brat in sin umorjenih v Gerečji vasi, bil je božič 2020, odločil spregovoriti za medije. Da bi zaščitil nečaka, s katerim so se preselili v drug kraj – le pisno. Spodnje vrstice so dragocene, saj novinarji redko dobimo vpogled v to, kaj se dogaja daljnosežno po zločinih, kakršen je bil ta. Prav tako pa pokaže, koliko pomeni podpora preostale družine in prijateljev, ki je v takšnih primerih neprecenljiva.
'Odrasla človeka bi morala stvari razčistiti tako, da ne uničujeta življenja otrok'
26. 03. 2023 07.00
Peter Svetina je od leta 2019 varuh človekovih pravic. V daljšem pogovoru smo z njim spregovorili o izzivih otrok ločenih staršev, oseb z motnjami v razvoju, starejših in vseh, ki iščejo pot do pristojnih, naletijo pa na aroganco in neodzivnost. Zakaj smo Slovenci prepričani, da so za reševanje naših težav odgovorne institucije? Zakaj je toliko nerazumevanja koncepta deinstitucionalizacije in zakaj je nujno, da opustimo pokroviteljski odnos do starejših?
Bad Bunnyja toži nekdanje dekle zaradi uporabe njenega posnetka
21. 03. 2023 19.03
Raperja Bad Bunnyja toži nekdanjo dekle za 37 milijonov evrov, ker trdi, da je v svojih dveh pesmih brez dovoljenja uporabil njen posnetek. Gre za frazo "Bad Bunny baby", ki jo je Carliz De La Cruz Hernandez posnela na telefon, preden je raper postal slaven in preden sta se razšla.
Znanstveniki dokazali: zimska idila izboljša razpoloženje
22. 12. 2022 07.00
Gore, gozdovi, narava nasploh imajo pozitivne učinke na naše zdravje in vsesplošno počutje. Po najnovejši mednarodni raziskavi psihologov pa ima pozitivne učinke tudi zgolj preživljanje časa v zasneženih okoljih. Bela zimska pravljica dobro vpliva na samozavest in izboljšanje naše samopodobe, so ugotovili psihologi iz Velike Britanije in Poljske. Učinke so preizkušali na skupini žensk, ki so se po zasneženih gozdovih sprehajale vsaj 40 minut.
Referendum? 'Ljudska volja ni pet kričačev pred parlamentom'
04. 10. 2022 21.37
Poslanci vladajoče koalicije so z 48 glasovi za in 29 proti izglasovali, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, kar pomeni, da tudi istospolni pari lahko posvojijo otroka. V Gibanju za otroke in družine, ki ga vodi Aleš Primc, pa so takoj po glasovanju napovedali, da začenjajo zbiranje podpisov za razpis referenduma. A to bo težko, ker je ustavno sodišče že odločilo, da je bila prejšnja ureditev, ki je zakonsko zvezo definirala kot življenjsko skupnost moža in žene, neustavna, saj je diskriminatorna do istospolnih parov.
Obeta se uvedba programov za zdravljenje posledic dolgotrajnega covida-19
14. 09. 2022 14.55
Na ministrstvu za zdravje so v smernice za prihodnje leto vključili tudi programe za zdravljenje posledic dolgotrajnega covida-19 na primarni ravni zdravstva. Delo ekip fizioterapevtov, socialnih delavcev in psihologov bo financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), je napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Regulacija psihoterapije kot samostojnega poklica bi šarlatanom zavezala roke
11. 09. 2022 09.46
Da se na psihoterapijo v javnem zdravstvenem sistemu čaka od enega do dveh let, je nesprejemljivo. To preprosto pomeni, da psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna, opozarjajo v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje. Že vse od leta 2018 si prizadevajo za zakonsko ureditev psihoterapije v Sloveniji, ki bi končno omogočila pacientom dostop do kakovostne psihoterapije, a na ministrstvu za zdravje doslej ni bilo posluha. Bo z novim zdravstvenim ministrom Slovenija po vzoru Avstrije in Nemčije vendarle uredila psihoterapijo kot samostojen poklic ali bo dostop do psihoterapije še vedno ostal brez nadzora in prostor za razne šarlatane?
Letos porast števila poškodb hrbtenjače. Zdravila ni, je samo preventiva
05. 09. 2022 15.10
Poškodbe hrbtenjače, ki ne povzročajo le telesnih bolečin, pač pa tudi hude duševne bolečine in stiske, je mogoče preprečiti. Zagotovo ste že slišali za izraz 'bolje preprečiti, kot pa zdraviti'. V primeru poškodb hrbtenjače pa velja, da je edino zdravilo preventiva. Pristojni svarijo, da se število poškodovanih letos povečuje. Na oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače na URI Soča letno sprejmejo okoli 40 oseb s težjimi poškodbami hrbtenjače, v letošnjem letu pa so jih sprejeli že 33.
Norveško sodišče: Morilec z lokom je shizofren, zato gre v oskrbo in ne v zapor
24. 06. 2022 21.44
Danskega moškega, ki je oktobra lani na Norveškem ubil pet oseb, še štiri pa ranil, so spoznali za krivega. 38-letnemu Espenu Andersenu Brthenu so odredili obvezno varstvo v ustanovi za mentalno oskrbo.
Prva dama Ukrajine: Do zadnjega trenutka nisem verjela, da se vojna lahko začne
18. 06. 2022 11.41
Prva dama Ukrajine je v obsežnem intervjuju za The Guardian spregovorila o svojem možu Volodimirju Zelenskem, duhu, ki ga je znotraj družine pustila vojna, pa tudi o tem, da je na seznamu sovražnika tarča številka dve. Olena Zelenska se je spomnila tudi začetka vojne: "Počutila sem se, kot da sem v vzporednem vesolju, kot da sanjam." Vse do zadnjega trenutka namreč ni verjela, da se lahko vojna tudi zares začne.
Bi se presajene ledvice v Sloveniji lahko znašle v trgovini z organi?
08. 06. 2022 19.55
Hrvaško zdravstvo pretresa prvi sum trgovine z organi, saj je inšpekcija pri dveh presaditvah ledvic, ki so ju pred tremi leti opravili v zagrebškem kliničnem centru, odkrila kršitev zdravniškega kodeksa. V obeh primerih darovalca nista bila v sorodu z bolnikoma in nista hrvaška državljana. Hrvaška ima praktično enak sistem transplantacijske dejavnosti kot Slovenija. Le da pri nas velja, da se presaditve organov živih darovalcev izvedejo šele, ko ni mogoče zagotoviti organa pokojnika. Kar pa se zgodi le enkrat do dvakrat letno, pojasnjujejo na zavodu Slovenija-transplant. Postopek vedno poteka pod nadzorom zdravnikov, psihologov in etične komisije, pogoji pa so zelo strogi, zato se takšen incident pri nas ne bi mogel zgoditi, zagotavljajo.
Gibanje Svoboda o reševanju zdravstva: 'Prioriteta bo skrajšanje čakalnih dob'
19. 04. 2022 19.00
Na vrhuncu predvolilne kampanje je tudi javnomnenjska favoritka Gibanje Svoboda. V Cankarjevem domu so z več zdravstvenimi strokovnjaki razpravljali o tegobah in rešitvah slovenskega zdravstvenega sistema. Okroglo mizo je povezoval ortoped Danijel Bešič Loredan, Golobov kandidat za ministrski položaj, niti prek videopovezave pa ni bilo s koronavirusom okuženega predsednika stranke Roberta Goloba.
'Lobističnih lovk v zdravstvu ne moremo regulirati, lahko jih samo odrežemo'
11. 04. 2022 12.00
Na tokratnem, že tretjem soočenju, so predstavniki osmih strank, ki jim po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Mediane kaže najboljše in imajo možnost za preboj v parlament, delili svoje poglede na zdravstveno politiko. Spregovorili so o svojih kandidatih za zdravstvenega ministra, o načrtih, kako bi odpravili korupcijo v zdravstvu, reševali čakalne dobe in težave s kadrom. Kako pomagati mladim, ki zaradi epidemije preživljajo vse hujše duševne stiske, pa smo vprašali predstavnike podmladkov strank.
Rešitve strank za področje mentalnega zdravja: več kliničnih psihologov, licence in pouk brez telefona
10. 04. 2022 14.49
Desetletja je bilo področje duševnega zdravja pri nas močno zanemarjeno. Težave so se kopičile, pandemija, ki je povečala stiske, pa je dokončno razgalila nedelujoč sistem. Pomanjkanje kadra in kapacitet na eni ter veliko povečanje potreb na drugi strani pa pomeni, da si pred nastalo situacijo niti politika ne more več zatiskati oči. Ukrepi, ki so že bili sprejeti, opozarjajo številni, še zdaleč niso dovolj.
Več kot 30 milijonov evrov za duševno zdravje in odpiranje novih centrov
31. 03. 2022 19.40
Država bo v naslednjih dveh letih med drugim povečala mrežo centrov za duševno zdravje, ena od ključnih zavez je tudi odpravljanje kadrovskega pomanjkanja na področjih klinične psihologije in psihiatrije. Nove izzive je prinesla tudi epidemija covida-19, ki je močno vplivala predvsem na otroke in mladostnike. Lani se je število prvih psihiatričnih pregledov na Pediatrični kliniki Ljubljana v primerjavi z letom pred epidemijo podvojilo.
Zmeda zaradi ukrepov, negotovost, strah: psihiatrični bolniki velika žrtev covida
17. 01. 2022 16.07
Konec preteklega tedna je med drugim zaznamovalo posredovanje pristojnih v ljubljanski Šiški, kjer naj bi oseba streljala s t. i. airsoftom, ogrožala naj bi tudi sebe. V ozadju naj bi bile dlje časa trajajoče psihične težave. Številne študije kažejo, da je v času od izbruha covida-19 prišlo do povečanja strahu, tesnobe in depresivnih simptomov. Študije, ki so se ukvarjale s poslabšanjem stanja pri pacientih, ki so imeli že pred tem težave z mentalnim zdravjem, pa kažejo, da so se v času pandemije simptomi poslabšali tudi pri tudi več kot polovici teh bolnikov. Dostop do pomoči pa je vse težji.
360 odstotkov več urgentnih napotitev, v bolnišnici pet namesto 22 dni. 'Stanje je kritično'
16. 01. 2022 07.47
Zakorakali smo v leto 2022. Še eno leto tako začenjamo v znamenju koronavirusa, ki ob zdravstvenih in gospodarskih za seboj pušča tudi družbene posledice, še posebej pa posledice na duševnem zdravju otrok in mladostnikov. Številke so skrb vzbujajoče. "Imamo od dvesto pa do tristo šestdeset odstotkov več urgentnih napotitev, kot smo jih imeli pred epidemijo," pravi naša sogovornica, izred. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinja in predstojnica Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor.
'Pravi' moški? Ne, hvala!
25. 12. 2021 07.00
Vsa zgodovinska obdobja negotovosti, nereda in nezaupanja, povečane tesnobnosti in razočaranosti, naveličanosti in izčrpanosti, so se drug za drugim izkazovala kot nevarnosti, v katerih so ljudje nekritično, v veri po sprejetju trdnosti za nekaj sigurnosti, oddali svoje priborjene pravice, pozabili na načela in se naenkrat zbudili v novem svetu – drugi novi normalnosti.
Pogoji, pod katerimi bi vlada lahko uvedla policijsko uro, omejila gibanje in zaprla trgovine
30. 11. 2021 18.46
Bo civilni družbi uspelo, kar ni politiki? Pravni strokovnjaki z ljubljanske in mariborske fakultete so skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije spisali spremembe Zakona o nalezljivih boleznih, kar zahteva Ustavno sodišče. Z njimi bi natančno določili, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko vlada uvede policijsko uro, omeji gibanje in zbiranje ali zapre trgovine. Večjo vlogo pri odločanju bi imel Državni zbor, kjer so zakon enkrat že neuspešno skušali popraviti. Kakšne možnosti ima novi predlog?
Tožilci: Gre za kadrovsko in finančno izčrpavanje. Sodniki: Pritiski se žal dogajajo
28. 11. 2021 10.55
Že dobro leto spremljamo različne pritiske na pravosodje, na udaru so tako sodniki kot tožilci, sodne odločitve in tudi sodišča. Pojavljajo se številne diskreditacije in žaljivi tviti na račun posameznikov, politiki ostro kritizirajo sodbe sodišč, obračunavajo s sodniki in tožilci. O vsem tem bomo govorili v nocojšnji rubriki Fokus v oddaji 24 UR. Pa tudi o tem, v kako hudi kadrovski stiski so se znašli na tožilstvu, ker imenovanja tožilcev stojijo, nekateri čakajo že več kot eno leto. Vlada pa je zarezala še v oba prihodnja proračuna, tožilstvu želi vzeti dober milijon evrov, sodstvu pa več kot dva milijona.
V zdravstvu in socialnem varstvu višje plače za okoli 35.000 zaposlenih
18. 11. 2021 06.51
Predstavniki sindikatov s področja zdravstva in socialnega varstva ter predstavniki vlade so podpisali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva ter aneksa k področnima kolektivnima pogodbama. Dogovor prinaša višje plače okoli 35.000 zaposlenim, najbolj se bodo povišale bolnišničnim medicinskim sestram. Minister za zdravje Janez Poklukar je ob podpisu dogovora o dvigu plač dejal, da so s podpisom pokazali, da cenijo in spoštujejo napore zdravstvenih delavcev in delavcev v socialnem varstvu, ki v času covida-19 "bijejo še posebno bitko".
Dogovor na področju zdravstva in socialnega varstva po oceni težak okoli 123 milijonov evrov
10. 11. 2021 06.22
Predvidene finančne posledice parafiranega dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati o višjih plačah so v okviru izhodišč za pogajanja ocenjene na 37 milijonov evrov za področje socialnega varstva ter 85,95 milijona evrov za področje zdravstva. Sredstva bodo med drugim zagotovljena iz državnega proračuna in zdravstvene blagajne.
Proti stigmatizaciji duševnega zdravja: Nisi okej? Povej naprej.
11. 10. 2021 18.16
Obstaja več razlogov, zakaj mnogi v Sloveniji, ki se znajdejo v duševni stiski, ne dobijo pravočasne ali ustrezne strokovne pomoči: od pomanjkanja specialistov, dolgih čakalnih vrst za obravnavo pri njih in pomanjkljive zakonske urejenosti področja do stigme, ki ljudi odvračajo od iskanja pomoči. Na NIJZ želijo narediti korak proti stigmatizaciji duševnega zdravja z nacionalno kampanjo Nisi okej? Povej naprej. Opažajo namreč, da so kljub večjemu ozaveščanju o duševnem zdravju stereotipi, predsodki in diskriminacija še vedno močno prisotni v slovenskem prostoru. Začeli so z uvodno okroglo mizo.
Svetovni dan duševnega zdravja: 'Duševna stiska nikoli ne sme biti tabu tema'
10. 10. 2021 14.45
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja je posvečen odpravljanju neenakosti pri dostopu do pomoči. Številne organizacije namreč ugotavljajo, da mnogi ljudje ne morejo dostopati do pomoči, sistema skrbi in storitev za duševno zdravje. "Duševna stiska ni in nikoli ne sme biti tabu tema. O tem moramo govoriti, si pomagati in vsem, ki ga potrebujejo, tudi omogočiti dostop do zdravljenja," je ob tem zapisal minister za zdravje Janez Poklukar.
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05
V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
Vrata šol se odpirajo, zapirati se morajo zadnja: prave žrtve epidemije so mladi
01. 09. 2021 19.25
Šolarji se že tretje leto doslej v šolske klopi vračajo v senci novega koronavirusa. V minulih šolskih letih je epidemija otežila izvajanje pouka in pustila luknje v znanju. Na številne je prekinitev socialnih stikov vplivala slabo. Opozarjali so, da praktično ni več prostih bolnišničnih mest za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami, pristojni se zaradi negotovih razmer bojijo ponovnega porasta duševnih težav. Zato si je stroka enotna v prepričanju, da mora pouk letos potekati v učilnicah in da se morajo šole v primeru slabšanja epidemiološke slike šole zapirati zadnje. Mladi namreč potrebujejo socializacijo, morajo se igrati, družiti in komunicirati v živo.
Šolski delavci ob zaključku leta opozarjajo: Socialne razlike med otroki so vse večje
23. 06. 2021 13.52
Šolski svetovalni delavci so ob koncu šolskega leta zaskrbljeni, saj opažajo, da se je duševno zdravje otrok med epidemijo močno poslabšalo. Ogorčeni so, ker jih pristojni ne poslušajo glede potrebnih sprememb v svetovalni službi, ki da so kadrovsko podhranjene. Šolski sindikat Sviz je napovedal, da bo storil "vse, da se ta problematika reši".