psihologov

Obeta se uvedba programov za zdravljenje posledic dolgotrajnega covida-19

14. 09. 2022 14.55

Na ministrstvu za zdravje so v smernice za prihodnje leto vključili tudi programe za zdravljenje posledic dolgotrajnega covida-19 na primarni ravni zdravstva. Delo ekip fizioterapevtov, socialnih delavcev in psihologov bo financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), je napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Regulacija psihoterapije kot samostojnega poklica bi šarlatanom zavezala roke

11. 09. 2022 09.46

Da se na psihoterapijo v javnem zdravstvenem sistemu čaka od enega do dveh let, je nesprejemljivo. To preprosto pomeni, da psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna, opozarjajo v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje. Že vse od leta 2018 si prizadevajo za zakonsko ureditev psihoterapije v Sloveniji, ki bi končno omogočila pacientom dostop do kakovostne psihoterapije, a na ministrstvu za zdravje doslej ni bilo posluha. Bo z novim zdravstvenim ministrom Slovenija po vzoru Avstrije in Nemčije vendarle uredila psihoterapijo kot samostojen poklic ali bo dostop do psihoterapije še vedno ostal brez nadzora in prostor za razne šarlatane?

Letos porast števila poškodb hrbtenjače. Zdravila ni, je samo preventiva

05. 09. 2022 15.10

Poškodbe hrbtenjače, ki ne povzročajo le telesnih bolečin, pač pa tudi hude duševne bolečine in stiske, je mogoče preprečiti. Zagotovo ste že slišali za izraz 'bolje preprečiti, kot pa zdraviti'. V primeru poškodb hrbtenjače pa velja, da je edino zdravilo preventiva. Pristojni svarijo, da se število poškodovanih letos povečuje. Na oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače na URI Soča letno sprejmejo okoli 40 oseb s težjimi poškodbami hrbtenjače, v letošnjem letu pa so jih sprejeli že 33.

Norveško sodišče: Morilec z lokom je shizofren, zato gre v oskrbo in ne v zapor

24. 06. 2022 21.44

Danskega moškega, ki je oktobra lani na Norveškem ubil pet oseb, še štiri pa ranil, so spoznali za krivega. 38-letnemu Espenu Andersenu Brthenu so odredili obvezno varstvo v ustanovi za mentalno oskrbo.

Prva dama Ukrajine: Do zadnjega trenutka nisem verjela, da se vojna lahko začne

18. 06. 2022 11.41

Prva dama Ukrajine je v obsežnem intervjuju za The Guardian spregovorila o svojem možu Volodimirju Zelenskem, duhu, ki ga je znotraj družine pustila vojna, pa tudi o tem, da je na seznamu sovražnika tarča številka dve. Olena Zelenska se je spomnila tudi začetka vojne: "Počutila sem se, kot da sem v vzporednem vesolju, kot da sanjam." Vse do zadnjega trenutka namreč ni verjela, da se lahko vojna tudi zares začne.

Bi se presajene ledvice v Sloveniji lahko znašle v trgovini z organi?

08. 06. 2022 19.55

Hrvaško zdravstvo pretresa prvi sum trgovine z organi, saj je inšpekcija pri dveh presaditvah ledvic, ki so ju pred tremi leti opravili v zagrebškem kliničnem centru, odkrila kršitev zdravniškega kodeksa. V obeh primerih darovalca nista bila v sorodu z bolnikoma in nista hrvaška državljana. Hrvaška ima praktično enak sistem transplantacijske dejavnosti kot Slovenija. Le da pri nas velja, da se presaditve organov živih darovalcev izvedejo šele, ko ni mogoče zagotoviti organa pokojnika. Kar pa se zgodi le enkrat do dvakrat letno, pojasnjujejo na zavodu Slovenija-transplant. Postopek vedno poteka pod nadzorom zdravnikov, psihologov in etične komisije, pogoji pa so zelo strogi, zato se takšen incident pri nas ne bi mogel zgoditi, zagotavljajo.

Gibanje Svoboda o reševanju zdravstva: 'Prioriteta bo skrajšanje čakalnih dob'

19. 04. 2022 19.00

Na vrhuncu predvolilne kampanje je tudi javnomnenjska favoritka Gibanje Svoboda. V Cankarjevem domu so z več zdravstvenimi strokovnjaki razpravljali o tegobah in rešitvah slovenskega zdravstvenega sistema. Okroglo mizo je povezoval ortoped Danijel Bešič Loredan, Golobov kandidat za ministrski položaj, niti prek videopovezave pa ni bilo s koronavirusom okuženega predsednika stranke Roberta Goloba.

'Lobističnih lovk v zdravstvu ne moremo regulirati, lahko jih samo odrežemo'

11. 04. 2022 12.00

Na tokratnem, že tretjem soočenju, so predstavniki osmih strank, ki jim po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Mediane kaže najboljše in imajo možnost za preboj v parlament, delili svoje poglede na zdravstveno politiko. Spregovorili so o svojih kandidatih za zdravstvenega ministra, o načrtih, kako bi odpravili korupcijo v zdravstvu, reševali čakalne dobe in težave s kadrom. Kako pomagati mladim, ki zaradi epidemije preživljajo vse hujše duševne stiske, pa smo vprašali predstavnike podmladkov strank.

Rešitve strank za področje mentalnega zdravja: več kliničnih psihologov, licence in pouk brez telefona

10. 04. 2022 14.49

Desetletja je bilo področje duševnega zdravja pri nas močno zanemarjeno. Težave so se kopičile, pandemija, ki je povečala stiske, pa je dokončno razgalila nedelujoč sistem. Pomanjkanje kadra in kapacitet na eni ter veliko povečanje potreb na drugi strani pa pomeni, da si pred nastalo situacijo niti politika ne more več zatiskati oči. Ukrepi, ki so že bili sprejeti, opozarjajo številni, še zdaleč niso dovolj.

Več kot 30 milijonov evrov za duševno zdravje in odpiranje novih centrov

31. 03. 2022 19.40

Država bo v naslednjih dveh letih med drugim povečala mrežo centrov za duševno zdravje, ena od ključnih zavez je tudi odpravljanje kadrovskega pomanjkanja na področjih klinične psihologije in psihiatrije. Nove izzive je prinesla tudi epidemija covida-19, ki je močno vplivala predvsem na otroke in mladostnike. Lani se je število prvih psihiatričnih pregledov na Pediatrični kliniki Ljubljana v primerjavi z letom pred epidemijo podvojilo.

Zmeda zaradi ukrepov, negotovost, strah: psihiatrični bolniki velika žrtev covida

17. 01. 2022 16.07

Konec preteklega tedna je med drugim zaznamovalo posredovanje pristojnih v ljubljanski Šiški, kjer naj bi oseba streljala s t. i. airsoftom, ogrožala naj bi tudi sebe. V ozadju naj bi bile dlje časa trajajoče psihične težave. Številne študije kažejo, da je v času od izbruha covida-19 prišlo do povečanja strahu, tesnobe in depresivnih simptomov. Študije, ki so se ukvarjale s poslabšanjem stanja pri pacientih, ki so imeli že pred tem težave z mentalnim zdravjem, pa kažejo, da so se v času pandemije simptomi poslabšali tudi pri tudi več kot polovici teh bolnikov. Dostop do pomoči pa je vse težji.

360 odstotkov več urgentnih napotitev, v bolnišnici pet namesto 22 dni. 'Stanje je kritično'

16. 01. 2022 07.47

Zakorakali smo v leto 2022. Še eno leto tako začenjamo v znamenju koronavirusa, ki ob zdravstvenih in gospodarskih za seboj pušča tudi družbene posledice, še posebej pa posledice na duševnem zdravju otrok in mladostnikov. Številke so skrb vzbujajoče. "Imamo od dvesto pa do tristo šestdeset odstotkov več urgentnih napotitev, kot smo jih imeli pred epidemijo," pravi naša sogovornica, izred. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinja in predstojnica Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor.

'Pravi' moški? Ne, hvala!

25. 12. 2021 07.00

Vsa zgodovinska obdobja negotovosti, nereda in nezaupanja, povečane tesnobnosti in razočaranosti, naveličanosti in izčrpanosti, so se drug za drugim izkazovala kot nevarnosti, v katerih so ljudje nekritično, v veri po sprejetju trdnosti za nekaj sigurnosti, oddali svoje priborjene pravice, pozabili na načela in se naenkrat zbudili v novem svetu – drugi novi normalnosti.

Pogoji, pod katerimi bi vlada lahko uvedla policijsko uro, omejila gibanje in zaprla trgovine

30. 11. 2021 18.46

Bo civilni družbi uspelo, kar ni politiki? Pravni strokovnjaki z ljubljanske in mariborske fakultete so skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije spisali spremembe Zakona o nalezljivih boleznih, kar zahteva Ustavno sodišče. Z njimi bi natančno določili, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko vlada uvede policijsko uro, omeji gibanje in zbiranje ali zapre trgovine. Večjo vlogo pri odločanju bi imel Državni zbor, kjer so zakon enkrat že neuspešno skušali popraviti. Kakšne možnosti ima novi predlog?

Tožilci: Gre za kadrovsko in finančno izčrpavanje. Sodniki: Pritiski se žal dogajajo

28. 11. 2021 10.55

Že dobro leto spremljamo različne pritiske na pravosodje, na udaru so tako sodniki kot tožilci, sodne odločitve in tudi sodišča. Pojavljajo se številne diskreditacije in žaljivi tviti na račun posameznikov, politiki ostro kritizirajo sodbe sodišč, obračunavajo s sodniki in tožilci. O vsem tem bomo govorili v nocojšnji rubriki Fokus v oddaji 24 UR. Pa tudi o tem, v kako hudi kadrovski stiski so se znašli na tožilstvu, ker imenovanja tožilcev stojijo, nekateri čakajo že več kot eno leto. Vlada pa je zarezala še v oba prihodnja proračuna, tožilstvu želi vzeti dober milijon evrov, sodstvu pa več kot dva milijona.

V zdravstvu in socialnem varstvu višje plače za okoli 35.000 zaposlenih

18. 11. 2021 06.51

Predstavniki sindikatov s področja zdravstva in socialnega varstva ter predstavniki vlade so podpisali dogovor o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva ter aneksa k področnima kolektivnima pogodbama. Dogovor prinaša višje plače okoli 35.000 zaposlenim, najbolj se bodo povišale bolnišničnim medicinskim sestram. Minister za zdravje Janez Poklukar je ob podpisu dogovora o dvigu plač dejal, da so s podpisom pokazali, da cenijo in spoštujejo napore zdravstvenih delavcev in delavcev v socialnem varstvu, ki v času covida-19 "bijejo še posebno bitko".

Dogovor na področju zdravstva in socialnega varstva po oceni težak okoli 123 milijonov evrov

10. 11. 2021 06.22

Predvidene finančne posledice parafiranega dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati o višjih plačah so v okviru izhodišč za pogajanja ocenjene na 37 milijonov evrov za področje socialnega varstva ter 85,95 milijona evrov za področje zdravstva. Sredstva bodo med drugim zagotovljena iz državnega proračuna in zdravstvene blagajne.

Proti stigmatizaciji duševnega zdravja: Nisi okej? Povej naprej.

11. 10. 2021 18.16

Obstaja več razlogov, zakaj mnogi v Sloveniji, ki se znajdejo v duševni stiski, ne dobijo pravočasne ali ustrezne strokovne pomoči: od pomanjkanja specialistov, dolgih čakalnih vrst za obravnavo pri njih in pomanjkljive zakonske urejenosti področja do stigme, ki ljudi odvračajo od iskanja pomoči. Na NIJZ želijo narediti korak proti stigmatizaciji duševnega zdravja z nacionalno kampanjo Nisi okej? Povej naprej. Opažajo namreč, da so kljub večjemu ozaveščanju o duševnem zdravju stereotipi, predsodki in diskriminacija še vedno močno prisotni v slovenskem prostoru. Začeli so z uvodno okroglo mizo.

Svetovni dan duševnega zdravja: 'Duševna stiska nikoli ne sme biti tabu tema'

10. 10. 2021 14.45

Letošnji svetovni dan duševnega zdravja je posvečen odpravljanju neenakosti pri dostopu do pomoči. Številne organizacije namreč ugotavljajo, da mnogi ljudje ne morejo dostopati do pomoči, sistema skrbi in storitev za duševno zdravje. "Duševna stiska ni in nikoli ne sme biti tabu tema. O tem moramo govoriti, si pomagati in vsem, ki ga potrebujejo, tudi omogočiti dostop do zdravljenja," je ob tem zapisal minister za zdravje Janez Poklukar.

Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil

10. 10. 2021 08.05

V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.

Vrata šol se odpirajo, zapirati se morajo zadnja: prave žrtve epidemije so mladi

01. 09. 2021 19.25

Šolarji se že tretje leto doslej v šolske klopi vračajo v senci novega koronavirusa. V minulih šolskih letih je epidemija otežila izvajanje pouka in pustila luknje v znanju. Na številne je prekinitev socialnih stikov vplivala slabo. Opozarjali so, da praktično ni več prostih bolnišničnih mest za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami, pristojni se zaradi negotovih razmer bojijo ponovnega porasta duševnih težav. Zato si je stroka enotna v prepričanju, da mora pouk letos potekati v učilnicah in da se morajo šole v primeru slabšanja epidemiološke slike šole zapirati zadnje. Mladi namreč potrebujejo socializacijo, morajo se igrati, družiti in komunicirati v živo.

Šolski delavci ob zaključku leta opozarjajo: Socialne razlike med otroki so vse večje

23. 06. 2021 13.52

Šolski svetovalni delavci so ob koncu šolskega leta zaskrbljeni, saj opažajo, da se je duševno zdravje otrok med epidemijo močno poslabšalo. Ogorčeni so, ker jih pristojni ne poslušajo glede potrebnih sprememb v svetovalni službi, ki da so kadrovsko podhranjene. Šolski sindikat Sviz je napovedal, da bo storil "vse, da se ta problematika reši".

Mladi v duševnih stiskah ujeti v dolge čakalne vrste za pomoč strokovnjakov

26. 06. 2021 07.00

Strokovnjaki, raziskave, mladinske in druge nevladne organizacije ugotavljajo, da je v Sloveniji vse več otrok in mladostnikov, ki imajo težave z duševnim zdravjem, na drugi strani pa je njihov dostop do ustreznih virov pomoči močno otežen. V Novi Gorici, denimo, morajo otroci na prvo srečanje z otroškim psihiatrom čakati 293 dni. Stiske mladih so se v koronskem času samo še poglobile in nazorneje izrazile. Zakaj smo ujeti v sistem predolgih čakalnih dob in kam to vodi?

Duševno zdravje otrok: stanje je alarmantno in se poslabšuje

04. 06. 2021 14.15

Na NIJZ so predstavili ugotovitve torkovega posveta o varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v času epidemije covida-19. Več kot 110 udeležencev je ocenilo, da je sedanje stanje na tem občutljivem področju alarmantno in se še poslabšuje. Zato so pozvali k takojšnjemu skupnemu ukrepanju vlade, vseh pristojnih ministrstev in stroke.

'Ušel je izpod nadzora, 14 ur dnevno preživi v fantazijskem svetu iger'

08. 05. 2021 10.47

Že pred pandemijo so strokovnjaki opažali, da so zasloni v otroška življenja vstopili v večji meri, kot bi si želeli. Izolacija in druženje doma sta nas v času pandemije še dodatno potisnila pred zaslone. Strokovnjaki zato opozarjajo, da imajo že majhni otroci težave na področju komunikacije in socializacije, ne znajo se igrati, ne znajo vzpostaviti očesnega stika, so nemirni in kratkovidni, najstniki pa celo depresivni.

V Indiji znova potrdili rekordno število okužb

07. 05. 2021 10.56

V Indiji so v zadnjem dnevu znova opazili porast števila novih okužb z novim koronavirusom. Potrdili so jih 414.188, kar je največ doslej, je sporočilo indijsko ministrstvo za zdravje. V zadnjem dnevu je v državi umrlo še 3915 covidnih bolnikov. Nemški zdravstveni minister Jens Spahn je medtem sporočil, da se zdi, da je Nemčija premagala tretji val epidemije. Nemški parlament je ob tem dokončno potrdil sprostitev omejevalnih ukrepov za cepljene in prebolevnike.

Nepovezani poslanci ter poslanci SD, LMŠ in SAB za nujno uvedbo dodatnih ukrepov

16. 04. 2021 13.37

Poslanke in poslanci poslanskih skupin SD, LMŠ, SAB in nepovezanih poslancev zahtevajo sklic nujne seje Odbora za zdravstvo na temo nujne uvedbe dodatnih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa.

Stiske dijakov vse večje: 'Prikrajšani so za pristno in zdravo odraščanje'

10. 04. 2021 09.00

"Po podatkih svetovalne službe je evidentno, da smo izgubili relativno veliko dijakov, ki so mimo obveznosti zašli v svoje svetove in tam obstali," pove profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež. Stisko letošnjih maturantk in maturantov povečujejo negotove razmere, pristojno ministrstvo pa na njihova vprašanja še vedno ne odgovarja. "Kako je mogoče, da mesec dni pred začetkom nimamo vsaj okvirnih usmeritev o izvedbi letošnje mature?" se sprašujejo tudi njihovi učitelji.

Tragična smrt deklice osvetlila težave v hrvaškem socialnem sistemu

06. 04. 2021 15.58

Po smrti komaj dveletne deklice mnogi odgovorne iščejo v hrvaškem socialnem sistemu, saj so otroka nedavno vrnili iz rejniške v biološko družino. V centru za socialno delo v Novi Gradiški trdijo, da so ravnali v skladu s protokoli, hrvaški minister za delo pa meni, da so odgovorni vsi. Da bi se v prihodnosti izognili podobnim tragedijam, je napovedal spremembe zakonov o socialni oskrbi in rejništvu.

Stiske zaradi pouka na daljavo: 'Posledice za celotno družbo bodo zelo velike'

17. 03. 2021 13.59

Šolanje na daljavo je na osnovnošolcih, dijakih in študentih pustilo velike posledice, tako socialne kot tudi psihofizične. Ker je, kot so pri stranki LMŠ zapisali, pomembno, da se s temi posledicami kot družba soočimo čim učinkoviteje, so organizirali okroglo mizo, v sklopu katere so različni akterji iz šolstva naslovili omenjene težave. Govorniki so se strinjali, da se je znanje mladih občutno poslabšalo, naloga politike pa bo v prihodnosti zaznati vse te težave in v sodelovanju s stroko čimprej zaznati izzive.