psihologov
Mladi v duševnih stiskah ujeti v dolge čakalne vrste za pomoč strokovnjakov
26. 06. 2021 07.00
Strokovnjaki, raziskave, mladinske in druge nevladne organizacije ugotavljajo, da je v Sloveniji vse več otrok in mladostnikov, ki imajo težave z duševnim zdravjem, na drugi strani pa je njihov dostop do ustreznih virov pomoči močno otežen. V Novi Gorici, denimo, morajo otroci na prvo srečanje z otroškim psihiatrom čakati 293 dni. Stiske mladih so se v koronskem času samo še poglobile in nazorneje izrazile. Zakaj smo ujeti v sistem predolgih čakalnih dob in kam to vodi?
Duševno zdravje otrok: stanje je alarmantno in se poslabšuje
04. 06. 2021 14.15
Na NIJZ so predstavili ugotovitve torkovega posveta o varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v času epidemije covida-19. Več kot 110 udeležencev je ocenilo, da je sedanje stanje na tem občutljivem področju alarmantno in se še poslabšuje. Zato so pozvali k takojšnjemu skupnemu ukrepanju vlade, vseh pristojnih ministrstev in stroke.
'Ušel je izpod nadzora, 14 ur dnevno preživi v fantazijskem svetu iger'
08. 05. 2021 10.47
Že pred pandemijo so strokovnjaki opažali, da so zasloni v otroška življenja vstopili v večji meri, kot bi si želeli. Izolacija in druženje doma sta nas v času pandemije še dodatno potisnila pred zaslone. Strokovnjaki zato opozarjajo, da imajo že majhni otroci težave na področju komunikacije in socializacije, ne znajo se igrati, ne znajo vzpostaviti očesnega stika, so nemirni in kratkovidni, najstniki pa celo depresivni.
V Indiji znova potrdili rekordno število okužb
07. 05. 2021 10.56
V Indiji so v zadnjem dnevu znova opazili porast števila novih okužb z novim koronavirusom. Potrdili so jih 414.188, kar je največ doslej, je sporočilo indijsko ministrstvo za zdravje. V zadnjem dnevu je v državi umrlo še 3915 covidnih bolnikov. Nemški zdravstveni minister Jens Spahn je medtem sporočil, da se zdi, da je Nemčija premagala tretji val epidemije. Nemški parlament je ob tem dokončno potrdil sprostitev omejevalnih ukrepov za cepljene in prebolevnike.
Nepovezani poslanci ter poslanci SD, LMŠ in SAB za nujno uvedbo dodatnih ukrepov
16. 04. 2021 13.37
Poslanke in poslanci poslanskih skupin SD, LMŠ, SAB in nepovezanih poslancev zahtevajo sklic nujne seje Odbora za zdravstvo na temo nujne uvedbe dodatnih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa.
Stiske dijakov vse večje: 'Prikrajšani so za pristno in zdravo odraščanje'
10. 04. 2021 09.00
"Po podatkih svetovalne službe je evidentno, da smo izgubili relativno veliko dijakov, ki so mimo obveznosti zašli v svoje svetove in tam obstali," pove profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež. Stisko letošnjih maturantk in maturantov povečujejo negotove razmere, pristojno ministrstvo pa na njihova vprašanja še vedno ne odgovarja. "Kako je mogoče, da mesec dni pred začetkom nimamo vsaj okvirnih usmeritev o izvedbi letošnje mature?" se sprašujejo tudi njihovi učitelji.
Tragična smrt deklice osvetlila težave v hrvaškem socialnem sistemu
06. 04. 2021 15.58
Po smrti komaj dveletne deklice mnogi odgovorne iščejo v hrvaškem socialnem sistemu, saj so otroka nedavno vrnili iz rejniške v biološko družino. V centru za socialno delo v Novi Gradiški trdijo, da so ravnali v skladu s protokoli, hrvaški minister za delo pa meni, da so odgovorni vsi. Da bi se v prihodnosti izognili podobnim tragedijam, je napovedal spremembe zakonov o socialni oskrbi in rejništvu.
Stiske zaradi pouka na daljavo: 'Posledice za celotno družbo bodo zelo velike'
17. 03. 2021 13.59
Šolanje na daljavo je na osnovnošolcih, dijakih in študentih pustilo velike posledice, tako socialne kot tudi psihofizične. Ker je, kot so pri stranki LMŠ zapisali, pomembno, da se s temi posledicami kot družba soočimo čim učinkoviteje, so organizirali okroglo mizo, v sklopu katere so različni akterji iz šolstva naslovili omenjene težave. Govorniki so se strinjali, da se je znanje mladih občutno poslabšalo, naloga politike pa bo v prihodnosti zaznati vse te težave in v sodelovanju s stroko čimprej zaznati izzive.
Medicinska hipnoza: ena metoda za zdravljenje več bolezni
12. 03. 2021 21.04
Si predstavljate, da bi lahko z eno metodo zdravili bolečine, strah, fobije, tesnobo, depresijo, seneni nahod, astmo, bradavice, akne ali močenje postelje? Res obstaja, gre za medicinsko hipnozo, ki jo izvajajo zdravniki, psihiatri ali psihologi. V slovensko društvo medicinske hipnoze je zbranih že več kot 150 hipnoterapevtov. Vse od kirurgov, zobozdravnikov, anesteziologov do psihiatrov in psihologov. Obiskali smo pionirja medicinske hipnoze pri nas, zdravnika, porodničarja in psihologa Marjana Pajntarja, ki je prvi v Sloveniji pred skoraj 60 leti opravil porod pod hipnozo.
Bruno Šulman
23. 02. 2021 05.30
Nasmejani študent psihologije, ki se na dolgi rok najbolj vidi v kuhinji. Kuha že od malih nog, prvi spomin na samostojno 'kuho' pa sega v leto 2010, ko je imel le deset let in je sam spekel piškote. "Takrat sem mamo vprašal, ali bo en kilogram moke dovolj za peko piškotov," se spominja mladi Bruno.
Naši bolniki med prvimi v EU prejeli revolucionarno zdravilo: 'Zdaj končno diham, ne da bi me bolelo'
06. 12. 2020 11.56
''Odkar prejemam to zdravilo, končno normalno živim. Ne razmišljam več, ali bom zmogla naslednji vdih,'' nam je zaupala 19-letnica s cistično fibrozo, ki je del slovenske zgodbe o uspehu, ki so jo skupaj spisali Pediatrična in Interna klinika UKC Ljubljana, UK Golnik, ZZZS in Društvo bolnikov s CF. Slovenski bolniki so lahko zaradi požrtovalnosti in prizadevanj vseh sodelujočih prejeli revolucionarno zdravilo Trikafta, še preden je bilo to uradno registrirano v EU. Evropski bolniki so morali namreč na zdravilo čakati skoraj leto dlje kot bolniki v ZDA, kar lahko za nekatere med njimi pomeni razliko med življenjem in smrtjo.
Objavili nove dokumente: Maradonov zdravnik pod še večjim pritiskom
01. 12. 2020 17.20
V Argentini skoraj teden dni po smrti Diega Maradone še vedno preiskujejo dogodke, povezane z zadnjimi dnevi, ki jih je legendarni nogometaš preživel v domači oskrbi. Najnovejši dokumenti, ki so ugledali luč sveta, so še povišali pritisk na osebnega zdravnika Maradone, sicer nevrologa Leopolda Luqueja.
Psihologi: Breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, je večje, kot si mislimo
14. 11. 2020 07.00
"Posledice večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja življenj otrok in mladostnikov so nepredstavljive in njihovo preprečevanje mora biti ena od prioritet," v odprtem pismu opozarja skupina uglednih slovenskih psihologov. Že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta, ugotavljajo. Pristojne so pozvali, naj pri sprejemanju odločitev o obvladovanju epidemije upoštevajo tudi ta dognanja.
Teorija psihologov: Ljudje, ki božične okraske izobesijo že novembra, so srečnejši
11. 11. 2020 21.13
Psihologi pravijo, da so ljudje, ki prehitevajo decembrsko vzdušje in se okrasitve lotijo že tedne prej, mnogo srečnejši. Lažje naj bi navezovali stike in našli nove prijatelje. Okrasitev jih pogosto popelje v otroštvo in jim obudi lepe spomine – če ti lepi občutki trajajo že dva meseca pred božičem, pa so ljudje ob tem še toliko srečnejši.
'Nastaja novi, 'kovidski' človek'
08. 11. 2020 13.14
Zdajšnji čas epidemije je čas negotovosti. Ne vemo, kakšni bodo naslednji tedni in meseci, kaj se bo dogajalo v bolnišnicah, kaj bo z zdravstvom, kako bodo potekala naša življenja, kdaj in kako se bo zapiralo življenje v državi, kdaj sproščalo, do kdaj bo šolanje na daljavo, pa kaj bo s službami ... Tudi o tem in vseh občutjih ob tem, kaj to pomeni za posameznika in kaj za družbo, se je treba pogovarjati v tem času.
Kako obračunati s težavami in stiskami? 'Cilj je edini razlog, ki nas dvigne s kavča'
07. 11. 2020 14.19
Pred dobrim tednom dni so po skoraj štirih mesecih življenja med štirimi stenami v avstralskem Melbournu odpravili karanteno. Kakšne so bile posledice zmage nad koronavirusom? Vsak dan zaprtja je brez dela ostalo okoli 1200 ljudi, strokovno psihološko pomoč pa išče kar 30 odstotkov več prebivalcev. Koronakriza prinaša posledice, o katerih bomo poročali še dolgo po tem, ko premagamo virus. Slovenci težko priznamo, da smo v stiski, a že v prvem valu jih je na tisoče klicalo na pomoč. Kako naj kljub negotovosti ostanemo razumni? Povsem normalno je namreč, da smo prestrašeni, zbegani in jezni.
Zaživel nov telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19
03. 11. 2020 16.14
Z današnjim dnem je zaživel telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 bodo strokovno pomoč nudili strokovnjaki s področja duševnega zdravja, je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za blaženje stisk so na voljo tudi spletne delavnice.
Dva dni po nastopu na vladni tiskovni konferenci podpisal pogodbo za dobavo zaščitnih mask
03. 11. 2020 09.48
Potem ko je prejšnji teden na vladni novinarski konferenci o aktualnih razmerah glede koronavirusa v državi nastopil tudi športni psiholog Matej Tušak, se je ta isti športni psiholog začel ukvarjati z dobavo zaščitnih mask in hitrih testov ter takoj dobil posel z državno bolnišnico.
Policijska psihologinja: Sporočanje slabe novice je ena najtežjih nalog
31. 10. 2020 15.53
Poklic policista spada med bolj stresne poklice. Pogosto so prvi na mestu hude prometne nesreče ali pa morajo posredovati v tragičnih družinskih sporih. Ena izmed nalog, ki jo morajo policisti pri svojem delu velikokrat izvesti, je sporočanje slabe novice. Po mnenju policijske psihologinje Katje Hebar je to ena izmed težjih nalog, pri kateri se pogosto srečamo tudi z lastno ranljivostjo in umrljivostjo. Sicer so policisti usposobljeni za sporočanje slabe novice, kar pa še ne pomeni, da jim tovrstno delo ne predstavlja stresa. Kljub uniformi in pooblastilom so policisti še vedno zgolj ljudje.
Koronaspoznanje, da nismo omnipotentni: Običajne razbremenitve so odpovedale
31. 10. 2020 10.24
Dom je postal zapor, te dni, ko so znova zaostreni ukrepi za obvladovanje novega koronavirusa, pravijo številni, ki so se spet znašli med štirimi stenami. Ob ustavitvi javnega življenja in delu od doma namreč odpade možnost bega pred odnosi, pred samim seboj, lastnimi dvomi in strahovi. Nekatere posledice te stiske so že vidne v obliki več družinskega nasilja, številne bodo vidne šele v prihodnosti, predvsem ko gre za otroke in mladostnike. Njihova socializacija je zaradi pojava novega koronavirusa drugačna, pravi psihologinja Barbara Čibej Žagar. Z njo smo se pogovarjali tudi o tem, zakaj se z grožnjo virusa še posebej težko sooča zahodna družba in zakaj številni odgovore iščejo v teorijah zarote.
'Zrelost in solidarnost pomeni tudi, da razumemo strah pred okužbo'
11. 10. 2020 18.22
Pandemija covida-19 je bistveno spremenila svet, kakršnega poznamo ter korenito posegla v naša življenja. Pri mnogih so te spremembe vplivale na počutje in duševno zdravje, zato bi morali v tem času še bolj razvijati sočutje in medsebojno pomoč. Epidemija prinaša priložnost za prevrednotenje prioritet in ciljev za vsakega od nas, pravijo v Združenju za duševno zdravje.
Kronični stres zaradi pandemije lahko pojasni, zakaj verjamemo teorijam zarote
13. 09. 2020 10.00
Strah pred neznanim virusom, karantena, nejasna navodila, negotovost pred prihodnostjo, zahteve po spremembi navad ... Že približno pol leta smo zavedno ali nezavedno pod dodatnim stresom, ki ga je povzročila pandemija. V našem telesu pa kronični stres povzroča povišane koncentracije adrenalina in kortizola, ki sta uničevalna za mnoge telesne in mentalne funkcije. Kaj se dogaja z našimi možgani v času pandemije?
Trumpov zdravstveni bumerang
16. 06. 2020 07.22
Racavo spuščanje Donalda Trumpa po dostopni klančini na vojaški akademiji West Point je sprožilo val spletnega norčevanja. Predsednik, ki se redno norčuje iz svojih nasprotnikov, je okusil strupenost svojega zvarka. Hkrati so se pojavila vprašanja o zdravju enega najstarejših predsednikov.
'Ali tveganje še vedno upravičuje škodo, do katere prihaja zlasti pri najranljivejših učencih?'
24. 05. 2020 17.09
V Društvu psihologov Slovenije podpirajo vrnitev vseh otrok v šolo ob smiselnem upoštevanju preventivnih ukrepov. Izpostavili so potrebo po stikih z vrstniki, čustveni varnosti in druge vzgojne cilje šole. Sprašujejo se, ali tveganje zaradi širjenja koronavirusa še vedno upravičuje škodo, do katere prihaja še zlasti pri najranljivejših učencih.
Vrnitev v vrtec ali šolo je za otroka lahko tudi stresna. Kako mu pomagati?
15. 05. 2020 19.04
Vračanje v vrtce in šole bo za številne otroke potekalo brez večjih težav in večina se tega veseli. Nekateri otroci pa že v običajnih razmerah težko prenašajo spremembe vsakdanjih življenjskih rutin, zato jim bo vrnitev v šolo lahko predstavljala izvor frustracij in anksioznosti. Pomembno je, da si vzamemo dovolj časa za pogovor z njimi, jih spodbudimo, da govorijo o svojih mislih, občutkih in izkušnjah, opozarjajo psihologi.
Psihiatrinja opozarja: Zagotoviti je treba kakovostne službe za psihološko pomoč v krizi
29. 04. 2020 17.16
"Če v času epidemije želimo preprečiti katastrofalno krizo na področju duševnega zdravja, je treba okrepiti službe na področju duševnega zdravja, ki delujejo lokalno in dosežejo ljudi v stiskah. Okrepiti je treba strokovne in laične vire za pomoč in podporo ranljivim skupinam v njihovem naravnem okolju," poziva psihiatrinja in predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje Vesna Švab.
Miss Anglije odložila krono in se vrnila v bolnišnico na delovno mesto specializantke
09. 04. 2020 10.56
Britanka indijskih korenin se je vrnila na delovno mesto. Lani je bila sicer okronana za najlepšo v svoji deželi, a je v času pandemije čutila odgovornost do vseh obolelih za novim koronavirusom in priskočila na pomoč.
130 obsojencev že doma, med njimi začasno tudi Bavčar in Šrot
24. 03. 2020 13.53
Koliko obsojencev bi po novem interventnem zakonu lahko izpustili na prostost, pristojni še preučujejo. Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom pa se že marca s prostih izhodov za rešetke ni vrnilo 130 obsojencev. Med tistimi, ki so jim za en mesec prekinili prestajanje kazni, sta po poročanju Večera tudi Igor Bavčar in Boško Šrot. Zaposleni na Dobu medtem opozarjajo na stroga navodila o varčevanju z zaščitnimi sredstvi, ki so jih dobili.
Pomembna je rutina: pomaga vzdrževati občutek reda, smisla ter nadzora
16. 03. 2020 15.50
Veliko ljudi je zaradi pandemije novega koronavirusa ostalo doma. A ker ne gre za počitnice, pač pa se moramo izolirati, lahko marsikdo v tem času občuti čustva in občutke, kot so strah, anksioznost, potrtost, dolgčas, jeza, razdražljivost, lahko se pojavi tudi stigmatizacija ljudi. Psihologi svetujejo, da si ljudje tudi v teh razmerah ustvarijo dnevno rutino in ji sledijo, saj predvidljivost deluje pomirjujoče.
Koronavirus kot učna ura za pristojne in vir strahu: 'To ni gripa, bojimo se neznanega'
25. 02. 2020 12.19
Po izbruhu bolezni v Italiji se je strah pred koronavirusom naselil tudi med Slovence. Na to, da je strah prisoten, kažejo tudi množični nakupi zaščitnih mask in ponekod precej prazne trgovinske police. A kje je meja med (samo)zaščito in pretiravanjem, kako biti previden, a ne postati žrtev panike, ki se lahko odrazi tudi na duševnem zdravju posameznika?