psihologov
Medicinska hipnoza: ena metoda za zdravljenje več bolezni
12. 03. 2021 21.04
Si predstavljate, da bi lahko z eno metodo zdravili bolečine, strah, fobije, tesnobo, depresijo, seneni nahod, astmo, bradavice, akne ali močenje postelje? Res obstaja, gre za medicinsko hipnozo, ki jo izvajajo zdravniki, psihiatri ali psihologi. V slovensko društvo medicinske hipnoze je zbranih že več kot 150 hipnoterapevtov. Vse od kirurgov, zobozdravnikov, anesteziologov do psihiatrov in psihologov. Obiskali smo pionirja medicinske hipnoze pri nas, zdravnika, porodničarja in psihologa Marjana Pajntarja, ki je prvi v Sloveniji pred skoraj 60 leti opravil porod pod hipnozo.
Bruno Šulman
23. 02. 2021 05.30
Nasmejani študent psihologije, ki se na dolgi rok najbolj vidi v kuhinji. Kuha že od malih nog, prvi spomin na samostojno 'kuho' pa sega v leto 2010, ko je imel le deset let in je sam spekel piškote. "Takrat sem mamo vprašal, ali bo en kilogram moke dovolj za peko piškotov," se spominja mladi Bruno.
Naši bolniki med prvimi v EU prejeli revolucionarno zdravilo: 'Zdaj končno diham, ne da bi me bolelo'
06. 12. 2020 11.56
''Odkar prejemam to zdravilo, končno normalno živim. Ne razmišljam več, ali bom zmogla naslednji vdih,'' nam je zaupala 19-letnica s cistično fibrozo, ki je del slovenske zgodbe o uspehu, ki so jo skupaj spisali Pediatrična in Interna klinika UKC Ljubljana, UK Golnik, ZZZS in Društvo bolnikov s CF. Slovenski bolniki so lahko zaradi požrtovalnosti in prizadevanj vseh sodelujočih prejeli revolucionarno zdravilo Trikafta, še preden je bilo to uradno registrirano v EU. Evropski bolniki so morali namreč na zdravilo čakati skoraj leto dlje kot bolniki v ZDA, kar lahko za nekatere med njimi pomeni razliko med življenjem in smrtjo.
Objavili nove dokumente: Maradonov zdravnik pod še večjim pritiskom
01. 12. 2020 17.20
V Argentini skoraj teden dni po smrti Diega Maradone še vedno preiskujejo dogodke, povezane z zadnjimi dnevi, ki jih je legendarni nogometaš preživel v domači oskrbi. Najnovejši dokumenti, ki so ugledali luč sveta, so še povišali pritisk na osebnega zdravnika Maradone, sicer nevrologa Leopolda Luqueja.
Psihologi: Breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, je večje, kot si mislimo
14. 11. 2020 07.00
"Posledice večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja življenj otrok in mladostnikov so nepredstavljive in njihovo preprečevanje mora biti ena od prioritet," v odprtem pismu opozarja skupina uglednih slovenskih psihologov. Že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta, ugotavljajo. Pristojne so pozvali, naj pri sprejemanju odločitev o obvladovanju epidemije upoštevajo tudi ta dognanja.
Teorija psihologov: Ljudje, ki božične okraske izobesijo že novembra, so srečnejši
11. 11. 2020 21.13
Psihologi pravijo, da so ljudje, ki prehitevajo decembrsko vzdušje in se okrasitve lotijo že tedne prej, mnogo srečnejši. Lažje naj bi navezovali stike in našli nove prijatelje. Okrasitev jih pogosto popelje v otroštvo in jim obudi lepe spomine – če ti lepi občutki trajajo že dva meseca pred božičem, pa so ljudje ob tem še toliko srečnejši.
'Nastaja novi, 'kovidski' človek'
08. 11. 2020 13.14
Zdajšnji čas epidemije je čas negotovosti. Ne vemo, kakšni bodo naslednji tedni in meseci, kaj se bo dogajalo v bolnišnicah, kaj bo z zdravstvom, kako bodo potekala naša življenja, kdaj in kako se bo zapiralo življenje v državi, kdaj sproščalo, do kdaj bo šolanje na daljavo, pa kaj bo s službami ... Tudi o tem in vseh občutjih ob tem, kaj to pomeni za posameznika in kaj za družbo, se je treba pogovarjati v tem času.
Kako obračunati s težavami in stiskami? 'Cilj je edini razlog, ki nas dvigne s kavča'
07. 11. 2020 14.19
Pred dobrim tednom dni so po skoraj štirih mesecih življenja med štirimi stenami v avstralskem Melbournu odpravili karanteno. Kakšne so bile posledice zmage nad koronavirusom? Vsak dan zaprtja je brez dela ostalo okoli 1200 ljudi, strokovno psihološko pomoč pa išče kar 30 odstotkov več prebivalcev. Koronakriza prinaša posledice, o katerih bomo poročali še dolgo po tem, ko premagamo virus. Slovenci težko priznamo, da smo v stiski, a že v prvem valu jih je na tisoče klicalo na pomoč. Kako naj kljub negotovosti ostanemo razumni? Povsem normalno je namreč, da smo prestrašeni, zbegani in jezni.
Zaživel nov telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19
03. 11. 2020 16.14
Z današnjim dnem je zaživel telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 bodo strokovno pomoč nudili strokovnjaki s področja duševnega zdravja, je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za blaženje stisk so na voljo tudi spletne delavnice.
Dva dni po nastopu na vladni tiskovni konferenci podpisal pogodbo za dobavo zaščitnih mask
03. 11. 2020 09.48
Potem ko je prejšnji teden na vladni novinarski konferenci o aktualnih razmerah glede koronavirusa v državi nastopil tudi športni psiholog Matej Tušak, se je ta isti športni psiholog začel ukvarjati z dobavo zaščitnih mask in hitrih testov ter takoj dobil posel z državno bolnišnico.
Policijska psihologinja: Sporočanje slabe novice je ena najtežjih nalog
31. 10. 2020 15.53
Poklic policista spada med bolj stresne poklice. Pogosto so prvi na mestu hude prometne nesreče ali pa morajo posredovati v tragičnih družinskih sporih. Ena izmed nalog, ki jo morajo policisti pri svojem delu velikokrat izvesti, je sporočanje slabe novice. Po mnenju policijske psihologinje Katje Hebar je to ena izmed težjih nalog, pri kateri se pogosto srečamo tudi z lastno ranljivostjo in umrljivostjo. Sicer so policisti usposobljeni za sporočanje slabe novice, kar pa še ne pomeni, da jim tovrstno delo ne predstavlja stresa. Kljub uniformi in pooblastilom so policisti še vedno zgolj ljudje.
Koronaspoznanje, da nismo omnipotentni: Običajne razbremenitve so odpovedale
31. 10. 2020 10.24
Dom je postal zapor, te dni, ko so znova zaostreni ukrepi za obvladovanje novega koronavirusa, pravijo številni, ki so se spet znašli med štirimi stenami. Ob ustavitvi javnega življenja in delu od doma namreč odpade možnost bega pred odnosi, pred samim seboj, lastnimi dvomi in strahovi. Nekatere posledice te stiske so že vidne v obliki več družinskega nasilja, številne bodo vidne šele v prihodnosti, predvsem ko gre za otroke in mladostnike. Njihova socializacija je zaradi pojava novega koronavirusa drugačna, pravi psihologinja Barbara Čibej Žagar. Z njo smo se pogovarjali tudi o tem, zakaj se z grožnjo virusa še posebej težko sooča zahodna družba in zakaj številni odgovore iščejo v teorijah zarote.
'Zrelost in solidarnost pomeni tudi, da razumemo strah pred okužbo'
11. 10. 2020 18.22
Pandemija covida-19 je bistveno spremenila svet, kakršnega poznamo ter korenito posegla v naša življenja. Pri mnogih so te spremembe vplivale na počutje in duševno zdravje, zato bi morali v tem času še bolj razvijati sočutje in medsebojno pomoč. Epidemija prinaša priložnost za prevrednotenje prioritet in ciljev za vsakega od nas, pravijo v Združenju za duševno zdravje.
Kronični stres zaradi pandemije lahko pojasni, zakaj verjamemo teorijam zarote
13. 09. 2020 10.00
Strah pred neznanim virusom, karantena, nejasna navodila, negotovost pred prihodnostjo, zahteve po spremembi navad ... Že približno pol leta smo zavedno ali nezavedno pod dodatnim stresom, ki ga je povzročila pandemija. V našem telesu pa kronični stres povzroča povišane koncentracije adrenalina in kortizola, ki sta uničevalna za mnoge telesne in mentalne funkcije. Kaj se dogaja z našimi možgani v času pandemije?
Trumpov zdravstveni bumerang
16. 06. 2020 07.22
Racavo spuščanje Donalda Trumpa po dostopni klančini na vojaški akademiji West Point je sprožilo val spletnega norčevanja. Predsednik, ki se redno norčuje iz svojih nasprotnikov, je okusil strupenost svojega zvarka. Hkrati so se pojavila vprašanja o zdravju enega najstarejših predsednikov.
'Ali tveganje še vedno upravičuje škodo, do katere prihaja zlasti pri najranljivejših učencih?'
24. 05. 2020 17.09
V Društvu psihologov Slovenije podpirajo vrnitev vseh otrok v šolo ob smiselnem upoštevanju preventivnih ukrepov. Izpostavili so potrebo po stikih z vrstniki, čustveni varnosti in druge vzgojne cilje šole. Sprašujejo se, ali tveganje zaradi širjenja koronavirusa še vedno upravičuje škodo, do katere prihaja še zlasti pri najranljivejših učencih.
Vrnitev v vrtec ali šolo je za otroka lahko tudi stresna. Kako mu pomagati?
15. 05. 2020 19.04
Vračanje v vrtce in šole bo za številne otroke potekalo brez večjih težav in večina se tega veseli. Nekateri otroci pa že v običajnih razmerah težko prenašajo spremembe vsakdanjih življenjskih rutin, zato jim bo vrnitev v šolo lahko predstavljala izvor frustracij in anksioznosti. Pomembno je, da si vzamemo dovolj časa za pogovor z njimi, jih spodbudimo, da govorijo o svojih mislih, občutkih in izkušnjah, opozarjajo psihologi.
Psihiatrinja opozarja: Zagotoviti je treba kakovostne službe za psihološko pomoč v krizi
29. 04. 2020 17.16
"Če v času epidemije želimo preprečiti katastrofalno krizo na področju duševnega zdravja, je treba okrepiti službe na področju duševnega zdravja, ki delujejo lokalno in dosežejo ljudi v stiskah. Okrepiti je treba strokovne in laične vire za pomoč in podporo ranljivim skupinam v njihovem naravnem okolju," poziva psihiatrinja in predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje Vesna Švab.
Miss Anglije odložila krono in se vrnila v bolnišnico na delovno mesto specializantke
09. 04. 2020 10.56
Britanka indijskih korenin se je vrnila na delovno mesto. Lani je bila sicer okronana za najlepšo v svoji deželi, a je v času pandemije čutila odgovornost do vseh obolelih za novim koronavirusom in priskočila na pomoč.
130 obsojencev že doma, med njimi začasno tudi Bavčar in Šrot
24. 03. 2020 13.53
Koliko obsojencev bi po novem interventnem zakonu lahko izpustili na prostost, pristojni še preučujejo. Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom pa se že marca s prostih izhodov za rešetke ni vrnilo 130 obsojencev. Med tistimi, ki so jim za en mesec prekinili prestajanje kazni, sta po poročanju Večera tudi Igor Bavčar in Boško Šrot. Zaposleni na Dobu medtem opozarjajo na stroga navodila o varčevanju z zaščitnimi sredstvi, ki so jih dobili.
Pomembna je rutina: pomaga vzdrževati občutek reda, smisla ter nadzora
16. 03. 2020 15.50
Veliko ljudi je zaradi pandemije novega koronavirusa ostalo doma. A ker ne gre za počitnice, pač pa se moramo izolirati, lahko marsikdo v tem času občuti čustva in občutke, kot so strah, anksioznost, potrtost, dolgčas, jeza, razdražljivost, lahko se pojavi tudi stigmatizacija ljudi. Psihologi svetujejo, da si ljudje tudi v teh razmerah ustvarijo dnevno rutino in ji sledijo, saj predvidljivost deluje pomirjujoče.
Koronavirus kot učna ura za pristojne in vir strahu: 'To ni gripa, bojimo se neznanega'
25. 02. 2020 12.19
Po izbruhu bolezni v Italiji se je strah pred koronavirusom naselil tudi med Slovence. Na to, da je strah prisoten, kažejo tudi množični nakupi zaščitnih mask in ponekod precej prazne trgovinske police. A kje je meja med (samo)zaščito in pretiravanjem, kako biti previden, a ne postati žrtev panike, ki se lahko odrazi tudi na duševnem zdravju posameznika?
Britanci so za hitrejše okrevanje bolnikov z rakom vzpostavili vadbeni program
26. 12. 2019 13.58
Nacionalni zdravstveni sistem v Veliki Britaniji je vzpostavil nov vadbeni program za bolnike z rakom, ki predvideva, da v roku 48 ur po postavljeni diagnozi začnejo s telovadbo trikrat na teden. S tem želijo omiliti stranske učinke kemoterapije in čas, ki ga bolniki preživijo v bolnišnici.
Za podobo praznične sreče in evforije: 10 načinov za boj proti žalosti in osamljenosti
22. 12. 2019 07.00
Iz zvočnikov odmeva božična glasba, zdi se, da so ulice postale ena sama neskončna zabava, v zraku je vonj po kuhanem vinu, še po pisarni se kakšen dan namesto šefa sprehodi – Božiček. Kamor koli se ozrete, pa večinoma nasmejani obrazi, ki načrtujejo naslednje praznično druženje. In kaj, če se v vsem tem prazničnem vzdušju počutite neskončno same, preveva vas globoka žalost? Si to sploh upate povedati na glas?
Na poljski šoli izvedli vajo za primer strelskega napada, otroci v šoku
10. 12. 2019 06.00
Na poljski šoli so izvedli vajo za primer terorističnega napada, a o tem niso nikogar obvestili. Zamaskirani neznanci so vdrli v šolo, začeli groziti in streljati z lažnim orožjem. Nekateri otroci so se tako prestrašili, da zdaj potrebujejo pomoč psihologov, eden je v paniki celo skočil skozi okno. Niti učitelji niso vedeli, kaj se dogaja. Ravnateljico so odpustili, grozi pa ji tudi sodni pregon.
Novo zdravilo za cistično fibrozo: preboj, o katerem govorijo s solzami v očeh
10. 11. 2019 09.00
28-letna Sarah Carollo, učiteljica za otroke s posebnimi potrebami, je uživanje nove terapije za boj proti cistični fibrozi Trikafta začela konec leta 2018. Pred tem se je spoprijemala s strahom, da bo morda znova obležala v bolnišnici in da bo morala pustiti službo. Ni namreč zmogla več niti hoje po hodniku, ne da bi se vmes ustavila, počivala in zajela sapo.
Do konca leta naj bi dobili deset urgentnih psihiatričnih služb
25. 10. 2019 12.49
Starostna meja otrok s prepoznano duševno motnjo se niža, vse več otrok pa doživlja tudi velike stiske. Čeprav v Sloveniji primanjkuje kliničnih psihologov in pedopsihiatrov, odgovorni obljubljajo, da naj bi že letos začelo delovati deset urgentnih psihiatričnih služb v Zdravstvenih domovih po Sloveniji.
'Ni prenesel stalnih očitkov, da ne zasluži za družino, da je lenuh'
04. 08. 2019 16.09
Navsezgodaj preberem sporočilo: "Nujno moram do vas, nujno. Danes! Ker je moje življenje odvisno le še od vaše pomoči. Če me ne sprejmete, me ne bo več." Besede, ki nam jih v tem poletju praktično vsak dan namenjajo uporabniki, ki so v stiski. Vsakič me takšni stavki presunejo in tudi tokrat so me.
Preobrat – Facebook, Instagram nad lažne novice o cepljenju: Vernikov ne morete prepričati
07. 05. 2019 08.42
Zadržanost, ko gre za cepiva, je postala globalen pojav. "Na srečo pa v zadnjih mesecih opažamo, da so se stvari začele obračati," pravi Thomas Breuer, ki je sprva več kot šest let v Nemčiji zdravil paciente, potem pa se je lotil študija epidemiologije v ZDA, danes je podpredsednik dela družbe GSK, ki se ukvarja s cepivi.
'Nisem prekršil ničesar, samo omejil manipulacijski prostor'
01. 02. 2019 10.49
Direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij je prepričan, da s tem, ko je direktorjem zavodov z odredbo naročil, naj svojim javnim uslužbencem zapovejo, naj vodstvu poročajo o vsakem stiku s predsednikom sindikata SDOS Frančiškom Verkom, da ne gre za nikakršno prepoved, krivdo za neobstoječ socialni dialog s sindikatoma pa pripisuje izključno Verku.