r'n'r
Strelec pred Belo hišo obtožen napada
10. 02. 2001 00.00
Ameriško tožilstvo je proti 47-letnemu Robertu Pickettu, ki je v sredo sprožil preplah pred Belo hišo v Washingtonu, vložilo obtožnico zaradi napada, za kar mu grozi največ deset let zapora in denarna kazen do 250.000 dolarjev. V preiskavi so ugotovili , da je Pickett v sredo dvakrat sprožil pištolo ob oddaljeni ograji na južnem koncu ozemlja Bele hiše, dokler ga ni eden od pripadnikov tajne službe ustrelil v koleno desne noge. Picketta so prepeljali v bolnišnico, kjer bo ostal še teden dni, dokler ne bo dovolj zdrav, da ga premestijo v zapor.
Kibernetični beduini in elektronski džihad
10. 02. 2001 00.00
Osama Bin Laden, borec za prevlado islama in nasprotnik vsega zahodnjaškega, uporablja za svoj boj prav zahodno internet tehnologijo. Še posebej zastonjske programe za šifriranje elektronske pošte, kot npr. PGP. Poleg tega pri organizaciji svojih ne ravno miroljubnih podvigov uporablja on-line čvekalnice (chat room), elektronske oglasne deske (BBS) in t.i. pornografske "newsgroups" na Usenetu. S pazljivo in dolgotrajno preiskavo so ugotovili, da se na nekaterih spletnih 
ZDA bodo plačale dolg ZN
08. 02. 2001 00.00
Ameriški senat je s podporo predsednika odbora za mednarodne odnose, republikanca Jesseja Helmsa iz Severne Karoline, soglasno odobril plačilo 582 milijonov dolarjev dolga za redni proračun Združenih narodov. Helms je takšno odločitev podprl potem, ko je nekdanjemu veleposlaniku ZDA v ZN Richardu Holbrooku lani decembra uspelo doseči zgodovinski dogovor o zmanjšanju deleža ameriških prispevkov v redni proračun in proračun za mirovne operacije. Ameriški dolgovi do ZN so se začeli nabirati leta 1994, ko se je začela kongresna blokada in pogojevanje plačil z zmanjšanjem prispevkov ZDA ter reformami Svetovne organizacije. Omenjena vsota predstavlja le del celotnega ameriškega dolga, nedvomno pa jih bodo v New Yorku z veseljem sprejeli. Proračunski urad ZN sicer ameriški dolg ocenjuje na 1,3 milijarde dolarjev, vendar so senatorji izračunali, da priznavajo le 926 milijonov. O tej vsoti sta se s pogajanji sporazumela Jesse Helms in demokratski senator v odboru za mednarodne odnose Joseph Biden. Holbrooke je večino svojega mandata v ZN namenil izboljšanju odnosov med senatom in ZN, v ta namen pa je priredil tudi več medsebojnih obiskov. Po vmesnem dogovoru so ZDA v začetku lanskega leta plačale 100 milijonov dolarjev, preostali del pa je bil pogojen z zmanjšanjem ameriškega deleža.
Selekciji AFC Pro Bowl
05. 02. 2001 00.00
Teden dni po slavnem Super Bowlu je selekcija American Conference (AFC ) v tradicionalni tekmi za Pro Bowl premagala selekcijo National Football League (NFL).
Podelili nagrade Goya
04. 02. 2001 00.00
V Madridu so sinoči podelili španske filmske nagrade Goya. Veliki zmagovalec 15. podelitve je bil prav gotovo film El Bola režiserja Achera Manasa, ki je prejel štiri nagrade, med njimi tudi za najboljši španski film . Nagrado za najboljšo režijo so kritiki in novinarji podelili režiserju Joseju Luisu Borauju za filma Leo. Špansko filmsko nagrado za najboljši evropski film je dobila Plesalka v temi danskega režiserja Larsa von Triera.
Ertlova zmagala v kombinaciji
02. 02. 2001 00.00
Nemška alpska smučarka Martina Ertl je nova svetovna prvakinja v kombinaciji . Potem ko je v smuku dosegla šele 14. čas, je z najboljšim slalomskim dosežkom dosegla svoj prvi naslov svetovne prvakinje. Slalomski izpadi favoritinj, kot so bile Hrvatica Janica Kostelić, Avstrijka Renate Götschl in Američanka Caroline, so ponudili možnost tudi tekmovalkam, ki niso računale na odličje.
Hitrega umika z Balkana ne bo
02. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je romunskemu zunanjemu ministru Mircei Geoanu in makedonskemu predsedniku Borisu Trajkovskemu med včerajšnjimi pogovori v Washingtonu zagotovil , da so strahovi o nenadnem umiku ameriških sil z Balkana neupravičeni.
Slovenija na dobri poti
31. 01. 2001 00.00
Evropski parlament upa, da bodo prve nove članice EU sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev v letu 2004. Ni na parlamentu , da določi kandidatke, ki se bodo v unijo vključile v tem prvem valu, osebno pa menim, da je Slovenija na dobri poti. To je danes v Bruslju po srečanju s predsednikom slovenskega parlamenta Borutom Pahorjem izjavila predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine. Dejavnosti državnega zbora v sklopu priprav na članstvo so bile med osrednjimi temami pogovorov.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Putin sprejel Kremlju nenaklonjene novinarje
29. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi sprejel deset novinarjev televizijske hiše NTV, ki je precej nenaklonjena Kremlju , je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Priljubljena voditeljica na NTV Svetlana Sorokina je sicer srečanje z ruskim predsednikom zahtevala že takrat, ko je distributer zemeljskega plina Gazprom, ki je delno v lasti države, napovedal prevzem hudo zadolžene televizijske hiše NTV.
Pogajanja brez sporazuma
28. 01. 2001 00.00
Šestdnevna izraelsko-palestinska mirovna pogajanja v egiptovskem letovišču Taba so se včeraj končala brez mirovnega sporazuma. Izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami in vodja palestinskih pogajalcev Ahmed Kurei sta ocenila, da so na pogajanjih v Tabi dosegli velik napredek glede meja palestinske države, niso pa se uspeli dogovoriti glede vprašanja Jeruzalema. Ben Ami in Kurei sta poudarila, da so bili mirovni pogovori zelo intenzivni in da strani nista sklenili dogovora zgolj zaradi časovne stiske pred volitvami za izraelskega premiera 6. februarja. Izrazila sta še upanje, da se bodo pogajanja nadaljevala ne glede na izide volitev. Čeprav se je ameriški predsednik George Bush včeraj prvič telefonsko »
Tisoči na pohodu proti ETA
28. 01. 2001 00.00
Tisoči so se udeležili protestnega pohoda proti teroristični organizaciji ETA v baskovskem mestu San Sebastian po petkovem uboju vojaškega kuharja. Pohod je potekal izjemno tiho, organizirali pa so ga lokalni politiki in voditelji sindikatov. ETA je lansko leto ubila 23 ljudi, leto pa je bilo najbolj krvavo po letu 1992. V boju za neodvisnost te severozahodne španske pokrajine je ETA od leta 1968 ubila že 800 ljudi. Politične skupine blizu ETA ponavadi dobijo na volitvah okolil 15 odstotkov baskovskih glasov. "Pohod je skupni odziv, ki naj nas združi in utrdi naše prepričanje o pravici do življenja in proti nasilju," je izjavil predstavnik baskovske vlade Josu Jon Imaz. Državna televizija je poročala o okoli 15.000-20.000 udeležencih. Vsaj 130 tihih zborovanj pa se je vršilo pred mestnimi hišami po vsej Baskiji in drugod po Španiji. Desnosredisnka vlada Španije je znova potrdila, da bo nadaljevala z močno proti-separatistično politiko ob pomoči vodeče opozicijske stranke socialistov. Predstavniki vlade trdijo, da ne vidijo možnosti konca prelivanja krvi v doglednem času.
Zborovanje v Podgorici
28. 01. 2001 00.00
Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.
Colorado ne popušča
27. 01. 2001 00.00
Hokejisti Colorada nadaljujejo z nizom zmag v ameriški profesionalni hokejski ligi in zanesljivo držijo vodilni položaj. Proti Chicagu so zabeležili peto zaporedno zmago, za katero je najbolj zaslužen Peter Forsberg, ki je v svojo statistiko vpisal dva gola in podajo . Poleg Forsberga so zadetke za domače dosegli še Eric Messier, Joe Sakic in Stephane Yelle, za goste pa je bil obakrat uspešen Steve Sullivan.
Al Gore bo predavatelj
26. 01. 2001 00.00
Nekdanji podpredsednik ZDA in predsedniški kandidat demokratske stranke Al Gore je v pogovoru za New York Times dejal, da namerava v prihodnje predavati na najmanj treh ameriških univerzah in skupaj s soprogo Tipper pisati knjigo o družinskem življenju. Glede ponovnega potegovanja za položaj predsednika ZDA pa se za zdaj še ni odločil, saj rabi najprej počitek in globok premislek. Gore je za New York Times dejal, da bo imel prvo predavanje opravil 6. februarja na novinarski šoli Univerze Columbija, kjer bo razlagal odnos med mediji in javno politiko.
Rangerjem uspelo v gosteh
23. 01. 2001 00.00
Hokejisti moštva New York Rangers so dolgo čakali na zmago na gostovanjih v severnoameriški ligi NHL, dočakali pa so jo v Raleighu. Za prvi uspeh po 12 tekmah brez zmage je bil najbolj zaslužen Theo Fleury, ki je dosegel dva gola in eno podajo . S tem so Newyorčani prekinili najslabši niz tekem na tujih igriščih v zadnjih 37 letih.
Minister Dimovski na Švedskem
22. 01. 2001 00.00
Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski se v Norrkoeping na Švedskem udeležuje neformalnega srečanja ministrov za socialne zadeve in enakopravnost. Ministri Evropske unije za socialne zadeve so se danes sestali s kolegi iz držav kandidatk ter na pogovorih osrednjo pozornost posvetili usklajevanju družinskega življenja in dela. Minister Dimovski se je pogovarjal tudi z evropsko komisarko za delo in socialne zadeve Anno Diamantopoulou, ki je sprejela njegovo vabilo in bo letos obiskala Slovenijo.
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Začeli z dezinsekcijo stavbe
22. 01. 2001 00.00
V stavbi na Celovški 166 v Ljubljani, kjer imata prostore center za tujce in azilni dom, so tehniki zavoda za zdravstveno varstvo začeli z dezinsekcijo , ki jo je odredil glavni republiški zdravstveni inšpektor. Prostore azilnega doma in centra za tujce so izpraznili v nedeljo in vse ilegalne prebežnike ter prosilce za azil začasno nastanili v nekdanjem begunskem centru v Vidoncih na Goričkem.
V Melbournu izpadla Sampras in Safin
21. 01. 2001 00.00
Na teniškem turnirju v Melbournu sta visoko rangirana igralca Pete Sampras in Marat Safin izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Američana je v četrtem krogu ugnal rojak Todd Martin s 6:7, 6:3 , 6:4 in 6:4, Rusa Safina pa je po treh nizih izločil Slovak Dominik Hrbaty. Več uspeha sta imela Andre Agassi, ki je zlomil odpor domačina Andrewa Ilieja s 3:0 in Patrick Rafter, ki je bil boljši od Britanca Tima Henmana.
Del Pontejeva verjame Koštunici
20. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla del Ponte je izjavila, da verjame, da bo ZRJ sodelovala s haaškim sodiščem, pred katerim je potrebno soditi vsem posameznikom, ki jih je obtožil mednarodni tožilec . V Beograd prihaja 23. januarja z namenom, da se s predstavniki oblasti dogovori, kako začeti sodelovanje in o obvezah ZRJ. Po njenih besedah si želijo neposrednega srečanja pravosodni minister, minister za notranje zadeve in drugi predstavniki oblasti, le predsednik Vojislav Koštunica je tisti, ki je malce rezerviran, vendar verjame, da se bosta srečala. Carla del Ponte je tudi oporekala obtožbam, da je haaško sodišče politično –
Powell skozi prvo glasovanje v senatu
19. 01. 2001 00.00
Zunanjepolitični odbor ameriškega senata, ki šteje devet članov, je včeraj soglasno potrdil imenovanje Colina Powella za ameriškega državnega sekretarja. Powellovo imenovanje naj bi danes na plenarnem zasedanju potrdil celoten ameriški senat.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Palestinci ustrelili kolaboracionista
13. 01. 2001 00.00
Palestinska policija je potrdila, da so danes ustrelili dva Palestinca, ki sta bila obtožena kolaboracije z Izraelci. Palestinski voditelj Jaser Arafat je potrdil smrtne obsodbe po tem, ko so palestinska varnostna sodišča oba spoznala za kriva, da sta Izraelu izdala podatke, zaradi katerih je prišlo do žrtev med palestinskimi aktivisti. V Nablusu na Zahodnem bregu so ustrelili Alana Banija Odeha, na policijski postaji v Gazi pa Majdija Mikavija, ki naj bi 22. novembra zakrivil smrt štirih članov Fataha. Strelski vod je sestavljalo devet palestinskih policajev s kalašnikovi, v katerih so bili mešani pravi in slepi naboji. Ustrelitvi so prisostvovali člani družine umrlih, člani palestinskega ministrskega kabineta in vodje Fataha. Drugi ustreljeni, Bani Odeh, pa naj bi priznal, da je 23. novembra sodeloval pri eksploziji, ki je ubila enega Palestinca - njegovega sorodnika Ibrahima Banija Odeha. Palestinci so tedaj obtožili Izraelce, da so z raketnim izstrelkom umorili aktivista militantnega gibanja Hamas, izraelske varnostne sile pa so sporočile, da je verjetno umrl v predčasni eksploziji avtomobila-bombe, ki jo je pripravljal. Šestčlanski strelski vod je Bani Odeha usmrtil javno, pred okoli tisoč zbranimi ljudmi. Palestinske oblasti so od leta 1994 ustrelile pet Palestincev, še štirje osumljeni kolaboracije pa bodo pred sodišče v Betlehemu stopili danes. "Sodbe so bile pravične in poštene. Ustrelitev je izvedel strelski vod v skladu s sodbo," je izjavil palestinski generalni tožilec Kaled al-Qidra.
Oba smuka odpovedana
12. 01. 2001 00.00
Prireditelji obeh smukov za svetovni pokal v Hausu in Wengnu so morali zaradi vremenskih težav tekmovanji odpovedati . Tako v Avstriji kot v Švici je bil razlog odpovedi megla, ki se nikakor ni hotela dvigniti s proge.
Podpis dogovora o ribolovu na ciplje
11. 01. 2001 00.00
Danes popoldne se bodo v Portorožu ribiči, ki so se prijavili na javni natečaj za prijavo na udeležbi pri skupinskem lovu cipljev v Portoroškem ribolovnem rezervatu v ribolovni sezoni 2000/2001, sestali z izbranim vodjo ribolova Zlatkom Novogradcem, da bi podpisali dogovor o skupnem izlovu cipljev in ostalih rib med 1. decembrom 2000 in 1. marcem 2001. Pri skupnem izlovu bodo sodelovali le ribiči, ki bodo podpisali dogovor. Slednji bo veljaven, ko ga bo podpisala več kot polovica ribičev, ki so prijavljeni in zainteresirani za izlov, je zapisano v dogovoru. Po pridobitvi pravice do organizacije in izvedbe skupinskega ribolova cipljev in drugih rib v Portoroškem ribolovnem rezervatu se bo 70 ribičev, ki so se prijavili na javni natečaj ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sestalo z izbranim vodjo ribolova. S podpisom dogovora, ki vključuje določila vrednosti ulova in način delitve stroškov in skupne vrednosti ulova med ribiče, bo znano natančno število ribičev, ki se bodo letošnjega lova na ciplje tudi udeležili, je povedal vodja ribolova Zlatko Novogradec. Dogovor predvideva v primeru odklanjanja obveznosti, samovolje, kršitve zakonskih predpisov, običajev ali dogovora tudi izključitev iz skupine.
V Izraelu dosegli dogovor o varnosti
11. 01. 2001 00.00
Izrael je pristal, da bo v skladu z zadnjimi dogovori tudi umaknil svoje enote s področij Gaze in Zahodnega brega. Na tem območju bodo kmalu spet začele delovati mešane patrulje izraelske vojske in palestinske policije. Odločitev o tem so sprejeli predstavniki obeh strani na sinočnjem srečanju v Erezu na meji med Izraelom in palestinskimi ozemlji. Omenjene patrulje, ki so jih leta 1993 ustanovili v skladu s sporazumom iz Osla, so prenehale delovati ob izbruhu palestinske vstaje pred tremi meseci. Izraelska vojska je danes vnovič odprla prehod Rafah med Gazo in Egiptom in cestne povezave na tem območju so povedali predstavniki palestinskih varnostnih služb. Gre za rezultat nočnih pogovorov med predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb o varnostnih vprašanjih, ki so potekali na nadzorni točki Erez. Prehod Rafah, ki leži na skrajnem jugu območja Gaze, je izraelska vojska od začetka palestinske vstaje konec septembra lani že večkrat zaprla. Nazadnje so ga zaprli 1. januarja letos, potem ko je bilo v bombnem napadu v Netanji severno od Tel Aviva ranjenih več deset ljudi. V begunskem taborišču Balata, blizu Nablusa na Zhodnem bregu, je okoli dvajset maskiranih palestinskih oborožencev zažigalo fotografije Dennisa Rossa, na katerih je bilo napisano: "Pojdi domov. Ne bo novega sporazuma o beguncih." Ta slogan se tiče palestinske zahteve, da se begunci, ki so od leta 1947 zapustili Izrael, lahko vrnejo na svoje nekdanje domove. Izrael najbolj nasprotuje prav tej "pravici do vrnitve". Vodja desničarske stranke Likud Ariel Šaron je imel včeraj zvečer zborovanje pred prihajajočimi volitvami uza ministrskega predsednika. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ima veliko prednost pred Barakom. Obljublja "mir in varnost".
Cene znižali tudi trgovci s tekstilom
10. 01. 2001 00.00
Teden dni za prodajalci obutve so danes cene znižali še trgovci z oblačili. Tekstilno blago bodo po nižjih cenah v prihodnjih dveh tednih ponujale vse slovenske veleblagovnice ter prodajalne tekstila in konfekcije. Potrošniki so razprodaj veseli zaradi prihrankov , trgovci pa si tako na prodajnih policah naredijo prostor za prihod spomladanskih in poletnih kolekcij oblačil.
V Cometu zagnali novo tunelsko peč
09. 01. 2001 00.00
V zreškem Cometu, ki je eden največjih evropskih proizvajalcev vseh vrst umetnih brusov, so zagnali novo tunelsko peč s čistilno napravo in preizkuševalnim laboratorijem. Kot je dejal predsednik uprave Cometa Marjan Lorger, je nova tunelska peč, ki se uvršča med največje na svetu, saj je dolga 28 metrov, plod domačega znanja, v njeni zasnovi in projektiranju pa je sodelovalo tudi štorsko podjetje Bosio. Nova tehnologija termične obdelave bakelitnih izdelkov, ki je družbo stala več kot 250 milijonov tolarjev bo odpravila ozka grla v proizvodnji, povečal pa se bo tudi pretok izdelkov . Comet in njegovo hčerinsko podjetje Ecopack sta zaradi ekološkega ravnanja z odpadki, sanacije dimnih plinov in ureditve pretakališč snovi pridobila tudi okoljevarstveni certifikat ISO 14001. Slovesnosti ob podelitvi certifikata sta se udeležila predsednik države Milan Kučan ter predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
Tina prodala največ vstopnic
08. 01. 2001 00.00
Najnovejše raziskave revije Pollstar so pokazale, da starejši pop zvezdniki prodajo več vstopnic za svoje koncerte, kot njihovi mlajši kolegi. Pop zvezdnica Tina Turner je s prodajo vstopnic za 95 koncertov lani zaslužila 80,2 milijona dolarjev, kar je svojevrstno presenečenje, saj je Tina svoj zadnji album izdala že pred nekaj leti. Razlog uspeha turneje pa je najverjetneje v tem, da naj bi bila to Tinina zadnja turneja. Tudi skupina Kiss je bila lani na poslovilni turneji, ki pa ni doživela tolikšnega uspeha. Skupina Kiss je s 128 koncerti zaslužila 62,7 milijona dolarjev, več koncertov pa je napovedanih za leto 2001. Za Tino sledi fantovska skupina 'N Sync, ki je lani s koncerti zaslužila 76.4 milijona dolarjev. Poleg skupine 'N Sync so bili uspešni še ostali najstniški zvezdniki, kot so npr. Backstreet boys, Christina Aguilera in Britney Spears. Prav tako so bili lani uspešni izvajalci country glasbe. Po podatkih časnika Pollstar so glasbeniki v lanskem letu s koncerti skupno zaslužili 1.7 milijarde dolarjev in tako presegli lanski rekord, ki je znašal 1.5 milijarde dolarjev. Največji uspeh v letu 2001 časnik Pollstar napoveduje skupinam Backstreet boys, Pink Floyd in U2.