r'n'r
Nov primestni vlak Desiro
23. 11. 2000 00.00
Slovenske železnice (SŽ) pripravljajo v soboto, 25. novembra, v sodelovanju z župani Brezovice, Vrhnike, Borovnice in Logatca gostovanje novega primestnega vlaka Desiro na železniških postajah od Ljubljane do Logatca. Vlak si bo mogoče ogledati na ljubljanski železniški postaji od 8.30 ure do 8.50 ure , nato pa na postajah Brezovica, Preserje, Borovnica, Verd pri Vrhniki in Logatec, kamor bo vlak prispel ob 12.10 uri.
Naomi Campbell ljubi nemške pečenice
22. 11. 2000 00.00
Vrhunska manekenka Naomi Campbell obožuje krepko hrano. "Ljubim nemške pečenice," je v pogovoru za revijo InStyle priznala 30-letna Naomi in dodala, da v ničemer ne omejuje svojega apetita. "Še nikoli nisem imela kakšne diete. Jem kadarkoli in koliko hočem." A za svojo sanjsko postavo je temnopolta gazela vseeno pripravljena nekaj storiti. Družno s svojim trenerjem se ukvarja z gimnastiko. "Nekoč se niti s športom nisem ukvarjala in še nikoli nisem bila v kakšnem fitness klubu". Kljub temu, pa v celoti lepotica ni zadovoljna sama seboj. "Noge mi niso všeč", je priznala in tudi povedala zakaj - njena številka čevljev je 40.
Originala prvič v Sloveniji
21. 11. 2000 00.00
Letos poteka 450 let od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja. Knjigi sta svetovni unikat, saj sta se ohranili samo v enem izvodu, ta pa hrani avstrijska nacionalna knjižnica. Narodna in univerzitetna knjižnica pripravlja ob tej pomembni obletnici bogato razstavo vseh slovenskih tiskov iz 16. stoletja. Razstavo bo v četrtek, 23. novembra, ob 20. uri v galeriji Cankarjevega doma odprl predsednik države Milan Kučan.
Najmanj tri žrtve plazov v Avstriji
20. 11. 2000 00.00
Na avstrijskem Tirolskem sta se včeraj sprožila dva snežna plazova, ki sta pod seboj pokopala najmanj tri življenja, eno osebo pa pogrešajo. Pri reševanju sodeluje kakih 60 reševalcev, pomagajo pa jim tudi turisti in smučarji. Zaradi novozapadlega snega so na območju že predčerajšnjim razglasili visoko stopnjo nevarnosti proženja plazov. Zaradi močnega sneženja v preteklih dneh so nevarnost pred plazovi razglasili tudi v Švici. Kot so sinoči posvarili z inštituta za preučevanje plazov v Davosu, je na nadmorski višini prek 2200 metrov za sprožitev plazu dovolj teža ene osebe. Na visokoležečih predelih Alp je od četrtka zapadlo do 1,2 metra snega.
ZDA v pričakovanju odločitve vrhovnega sodišča
20. 11. 2000 00.00
Republikanski ameriški predsedniški kandidat George W. Bush je v nedeljo na vrhovno sodišče Floride naslovil zahtevo, naj ustavi ročno preštevanje glasov v treh okrožjih na Floridi in omogoči razglasitev zmagovalca predsedniških volitev v ZDA. Obenem je Bush predložil dokaze, s katerimi naj bi dosegel, da sodišče ne bi upoštevalo ročno preštetih glasovnic. Bushevi odvetniki se sklicujejo na dejstvo, da floridski zakon jasno določa rok, do katerega je potrebno prešteti glasovnice. Floridski volilni zakon namreč določa, da je potrebno glasovnice prešteti v enem tednu po volitvah. Ta rok se je iztekel 14. novembra, zato Bushev tabor ocenjuje, da je državna sekretarka Floride Katherine Harris sprejela pravo odločitev, ko je zahtevala ustavitev ročnega preštevanja glasov. Bushev demokratski protikandidat Al Gore je svoje gradivo, s katerim zahteva prav nasprotno, sodišču predložil že v soboto. Demokratski kandidat za podpredsednika Joseph Lieberman je danes izjavil, da bi morali na Floridi vnovič prešteti tudi glasovnice iz tujine, ki so jih izpolnili vojaki, oblasti pa so jih zaradi domnevnih tehničnih nepravilnosti zavrnile. Takšnih glasovnic naj bi bilo 1527, njihova pomanjkljivost pa je v tem, da so imele premalo žigov. Vrhovno sodišče je minuli petek razsodilo, da uradni izidi volitev na Floridi ne bodo potrjeni, dokler se ne izreče o omenjenih zahtevah obeh taborov. Zaslišanje bo potekalo danes, vsaka stran pa ima za predstavitev svojih argumentov na voljo eno uro.
Nagrade MTV Europe dobi...
17. 11. 2000 00.00
Madonna in rapper Eminem sta zmagovalca letošnje sedme podelitve glasbenih nagrad MTV Europe, ki je včeraj potekala v Stockholmu na Švedskem. Madonna je bila proglašena za najboljšo žensko izvajalko in pri tem premagala mlajše kolegice Janet Jackson, Jennifer Lopez, Britney Spears and Melanie C. Za spot "Music" pa je dobila prvo nagrado za plesno točko, ki jo je tudi izvedla na podelitvi. Zadnjič je na podelitvi nagrad MTV Europe nastopila leta 1998, ko je dobila nagradi za najboljšo izvajalko in najboljši album ("Ray of Light"). Rapper Eminem pa je bil nagrajen za album The Marshall Mathers kot najboljši album in pri tem premagal tekmece kot so Bonjovi z albumom "Crush" , Moby z albumom "Play", Macy Gray z "On how life is" in škotsko pop skupino Travis z albumom "The man who". Eminem je tudi najboljši hiphop glasbenik. Ricky Martin je bil proglašen za najboljšega moškega izvajalca in premagal Robbieja Williamsa, Eminema, Ronana Keatinga in Sisqoja. Nagrada za najboljšo pop skupino so dobili Backstreet Boys, ki so ob podelitvi izjavili "prosimo vas, ne šteti ponovno!" in s tem aludirali na ameriške volitve. Naslov najboljše rock skupine so prejeli Red Hot Chilli Peppers, Blink 182 pa so bili proglašeni za najboljše novince. Jennifer Lopez, ki je na podelitvi predstavila prvi single z njenega novega albuma, pa je bila proglašena za najboljšo R&
V bombardiranju ubit nemški zdravnik
16. 11. 2000 00.00
Izraelski vojaški helikopterji so pozno sinoči odvrgli tri rakete na poslopje sedeža gibanja Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Hebronu na Zahodnem bregu, so danes povedali očividci. Po njihovih navedbah je bilo poslopje v času napada prazno. Izraelska vojska se za zdaj še ni odzvala na te informacije. V izraelskem bombardiranju palestinskega kraja Beit Jala blizu Betlehema pa je bil v noči na četrtek ubit nemški zdravnik Harry Fisher, je poročala agencija AFP. Izraelski premier Ehud Barak je v današnjem pogovoru za izraelski vojaški radio na vprašanje o možnosti tristranskega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in ameriškim predsednikom Billom Clintonom dejal, da "niso niti blizu takšnemu srečanju". Barak je dejal, da v sedanjih razmerah na območju ni možnosti za resne pogovore. Barak je minuli mesec zahteval prekinitev mirovnih pogovorov s Palestinci, pri čemer je zatrdil, da jih Izrael ne bo nadaljeval, dokler se ne bo končalo večtedensko nasilje na območju, v katerem je doslej umrlo najmanj 227 ljudi, večina Palestincev. Barak je v pogovoru na radiu še dejal, da je Izrael v zadnjih dneh do nadaljnjega zamrznil prenos sredstev, ki jih dolguje palestinskim avtonomnim oblastem. V skladu z gospodarskimi sporazumi, sklenjenimi leta 1995 v Parizu, se je Izrael obvezal, da palestinskim oblastem izplača carinske in druge takse. Te so morali Palestinci plačati za izdelke, ki potujejo na palestinska območja prek izraelskega ozemlja.
Drnovšek novi predsednik vlade
16. 11. 2000 00.00
Na predlog predsednika republike Milana Kučana je na včerajšnji seji Državni zbor za predsednika slovenske vlade izvolil Janeza Drnovška. Po prisegi pred DZ se je Drnovšek zahvalil za izraženo zaupanje ter poudaril, da se v celoti zaveda, da je to velika čast, vendar predvsem velika odgovornost. "Zavedam se, verjetno bolje kot kdorkoli v tej državi, kako zahtevno je delo, ki ste mi ga naložili in kako pomembno je, da ga dobro opravim," je dejal Drnovšek in napovedal, da si bo prizadeval, da bo deloval čim bolj uspešno, da bo vlada čim bolj uspešna in da bo uresničila pričakovanja državljanov. Napovedal je še, da bo deloval resnično po svoji vesti, na podlagi izkušenj in znanja, ki si jih je pridobil. "To ni samo moje znanje in izkušnje, to je nekaj, kar smo si pridobili skupno v tem obdobju mlade slovenske države in to poskušajmo na najboljši način uporabiti, vložiti v prihodnost, v to, da zagotovimo Sloveniji čim boljšo perspektivo in prihodnost in čim bolj dostojno življenje vsem našim državljanom," je zaključil Janez Drnovšek. Kot je sporočil predsednik DZ Borut Pahor, je na tajnem glasovanju za izvolitev mandatarja glasovalo 61 poslancev, proti pa jih je bilo pet. Skupno je bilo razdeljenih 67 glasovnic, oddanih jih je bilo 67, neveljavna pa je bila ena glasovnica. Za izvolitev je morala glasovati večina vseh poslancev, torej vsaj 46. Glede obstrukcije današnje seje pa sta vodji poslanskih skupin SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk, na novinarski konferenci poudarila, da se poslanci SDS in NSi niso odločili za "klasično obstrukcijo" parlamentarnega dela, temveč so zgolj želeli, da se nadaljujejo pogovori poslanskih skupin, ki bi zagotovili poslovniške pogoje za začetek izrednega zasedanja DZ, na katerem se med drugim odloča tudi o kandidaturi prvaka LDS Janeza Drnovška za novega predsednika vlade. Ob tem sta se zavzela za takšno sestavo parlamentarnih delovnih teles oz. porazdelitev vodstvenih funkcij v DZ, ki bi ustrezala številu poslancev, ki jih imajo posamezne stranke. Kot je opozoril Janša, prihodnje vladne stranke niso upoštevale želje SDS in NSi za zagotovitev poslovniških pogojev, to pa naj bi odražalo, kakšna je moč oz. nemoč opozicije v novem državnem zboru. Vodji poslanskih skupin SDS in NSi sta se prav tako zavzela za načelo, da stranka, ki vodi posamezno ministrstvo, ne bi obenem vodila tudi parlamentarno delovno telo s področja ministrstva. "Mi ne želimo, da bi bili v državnem zboru le nekakšen dodatek, temveč želimo, da se zagotovi nadzorna funkcija opozicije," je dejal Janša, Bajuk pa je menil, da "ni demokracije brez dostojne vloge opozicije, ki opravlja nadzorno funkcijo". Drnovšek mora po veljavni ureditvi najpozneje v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog za imenovanje ministrov, ki bodo sestavljali novo vlado. Nova vlada Janeza Drnovška bo nadomestila prehodno vlado Andreja Bajuka, ki je bila imenovana 7. junija. Sicer pa do prisege novih ministrov še vedno deluje dosedanja vlada Andreja Bajuka, ki opravlja tekoče posle. Šele ko bo Drnovškova vlada popolna - po zakonu o vladi se šteje, da je vlada nastopila funkcijo že, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov - oziroma s trenutkom prisege nove vlade, bo dosedanja vlada prenehala opravljati svojo funkcijo. DZ danes 
Kmalu novi film Wernerja Herzoga
16. 11. 2000 00.00
Nemški režiser Werner Herzog je v Strasbourgu na Forumu evropskega filma napovedal, da bo do konca marca prihodnje leto končal svoj najnovejši film o najmočnejšem človeku na svetu z naslovom Nepremagljiv. Film je po napovedih Herzoga že skoraj končan, manjka le še dveminutni prizor, ki ga namerava posneti na Božičnem otoku v Tihem oceanu. Režiser je ta pusti otok vzljubil zaradi osmih milijonov rakov, ki jih je moč najti tam, še posebno aktivni pa so v monsunskem obdobju. Nepremagljiv je dolgometražni film v koprodukciji Nemčije in Velike Britanije, večinoma pa je posnet v Latviji, Litvi, Nemčiji in na Nizozemskem. Scenarij je napisal Herzog, gre pa za fikcijo, ki temelji na "resničnem liku," kot je poudaril režiser. Film bi moral debitirati na festivalu v Cannesu.
Obletnica ZRC
16. 11. 2000 00.00
Ob obletnici Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU bo v ponedeljek, 20. novembra, v Prešernovi dvorani SAZU slovesnost, na kateri bosta slavnostna govornika predsednik znanstvenega sveta ZRC SAZU dr. Matej Gabrovec in direktor centra dr. Oto Luthar. Slednji rad poudarja, rad stavi na tiste, ki jih intrigirajo delovni postopki in vsebina, manj pa na tiste, ki svoj pomen in ugled gradijo na najrazličnejših funkcijah. Trditev velja tudi za ZRC SAZU kot ustanovo. ZRC SAZU je 19. novembra leta 1981 ustanovila SAZU. Deluje kot samostojni javni raziskovalni zavod z mrežo 17 raziskovalnih inštitutov. V letu 2000 so na ZRC še posebej ponosni na bogato produkcijo svoje založbe, pri kateri bo poleg periodičnih publikacij do konca leto izšlo 24 znanstvenih del s področja antropologije, arheologije, etnologije, filozofije, geografije, jezikoslovja, muzikologije, zgodovine in drugih ved, poleg njih pa še zbornik ob 80-letnici akademika Emilijana Cevca.
Za Lufthansa rekordno leto
16. 11. 2000 00.00
Nemški letalski prevoznik Lufthansa si kljub precejšnjemu porastu cen nafte obeta rekordno leto. Vodstvo je na osnovi devetmesečnih rezultatov precej izboljšalo napovedi o letošnjih poslovnih rezultatih in namesto na 15-odstotni računajo sedaj na 40-odstotni porast prihodkov. Lufthansa je med januarjem in septembrom zabeležila 10,8 milijarde evrov (21,1 milijarde nemških mark) prihodka, kar je 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko se je bruto dobiček povečal za 60 odstotkov na 928 milijonov evrov. Konjunktura se bo nadaljevala tudi v letu 2001, napovedujejo v Lufthansi. Medtem ko se bo obseg prometa povečeval, pa se bodo stroški poslovanja zmanjševali, tudi zahvaljujoč internetu. Od rezervacij in nakupov letalskih vozovnic prek svetovnega spleta si v Lufthansi obetajo prihranke v višini 100 milijonov evrov na leto. Novosti pa pripravljajo tudi za potnike, tako naj bi v letu do dveh bilo mogoče nad oblaki spremljati več sto televizijskih programov, brskati po internetu in pošiljati elektronsko pošto. V Lufthansi so letos za kerozin odšteli 976 milijonov evrov, kar je 57,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Število potnikov se je povečalo za 7,5 odstotka na 35,5 milijona. S tem se je zasedenost povečala za 1,8-odstotne točke na 75,2 odstotka.
Huda kazen za Ze Eliasa
16. 11. 2000 00.00
Brazilskega nogometaša Ze Eliasa, člana grškega prvoligaša Olympiakos , je Evropska nogometna zveza (UEFA) zaradi napada na sodnika kaznovala z desetimi meseci prepovedi igranja na tekmah pod okriljem UEFA. Vezni igralec je delilca pravice napadel na srečanju lige prvakov med pirejskim klubom in francoskim Lyonom, ki so jo Grki izgubili z 1:0, kar jih je stalo uvrstitve v drugi krog.
Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.
Koštunica v Evropskem parlamentu
16. 11. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.
Nvidia GeForce 2 GO
15. 11. 2000 00.00
Podjetje Nvidia je trgu predstavilo mobilno verzijo svojega grafičnega procesorja GeForce 2, s katerim upa na prevzem dobršnega dela tržišča grafičnih procesorjev od ATI-ja. GeForce 2 GO je pravzaprav modificirana verzija "namiznega" GeForce 2 MX procesorja, spremembe pa so v glavnem povezane le z manjšo porabo energije. Procesor je sicer malo slabši od svojega »
Barak pred zahtevami po večji odločnosti
15. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je sinoči iz ZDA, kjer se je pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vrnil v domovino. Barak je obisk v Washingtonu zaradi poslabšanja razmer na palestinskih ozemljih končal predčasno. Že sinoči naj bi vodil sejo sveta za državno varnost, ki pa so jo prestavili na današnje jutro. Iz krogov, ki so blizu izraelskemu premieru, se je izvedelo, da naj bi imel slednji v noči na sredo vrsto pogovorov s predstavniki izraelskih varnostnih organov. Na današnji dan leta 1988 so namreč Palestinci v Alžiru simbolično razglasili palestinsko državo v izgonu. Na trgu Zion v Jeruzalemu se je sinoči zbralo kakih 2000 judovskih naseljencev, ki so Baraka pozivali k opustitvi politike "zadržanosti" do palestinskih nemirov, je poročala izraelska televizija. Pred Barakovo rezidenco v Jeruzalemu pa je poslanec stranke Likud Limor Livnat organiziral ločen protest, v katerem je prav tako zahteval več odločnosti v odnosih s Palestinci. Na pogovore o bližnjevzhodnem mirovnem procesu je sinoči v Egipt prispel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Srečal se je z egiptovskim kolegom Amirjem Muso, danes pa naj bi se sestal tudi s predsednikom Hosnijem Mubarakom.
Canonova vizija brezžične povezljivosti
15. 11. 2000 00.00
Izdelki, ki jih Canon trenutno razvija v svojem raziskovalnem centru v Franciji in ki so bili na ogled na razstavi tehnoloških dosežkov podjetja v Parizu, bodo korenito spremenili način povezovanja omrežnih kopirnih strojev in tiskalnikov, tako v domačih kot v poslovnih okoljih. »
Egipčani so piramide prekopirali od Škotov
15. 11. 2000 00.00
Doslej je britansko otočje v obdobju Egipčanov veljalo za deželo barbarov, kjer so ljudje še vedno živeli v votlinah. To mnenje je popolnoma neupravičeno, meni znanstvenik Robert Lomas iz Bradfordske univerze. Objavil je namreč osupljivo tezo, da so Egipčani svoje piramide pravzaprav kopirali od Škotov. Kompleksno tehniko gradnje piramid so namreč na odročnem škotskem otoku Orkney obvladali že pred 3800 leti pred našim štetjem. Torej kar tisoč let prej kot v deželi ob Nilu. Prebivalci Orkneya naj bi že takrat tudi vedeli, da je Zemlja okrogla in da se vrti okoli Sonca. O tem pa žal zaenkrat še ni nobenih pisnih dokazov, zato Lomas s svojimi tezami še naprej ostaja osamljen v akademskem svetu.
AMD-jevi načrti za prihodnost
15. 11. 2000 00.00
AMD je predstavil svoje načrte za prihodnje leto in hkrati tudi najavil prve 64-bitne procesorje za namizne računalnike. Namizna verzija AMD-jevega 64-bitnega Hammer procesorja naslednje leto še ne bo na voljo, procesor s kodnim imenom Clawhammer pa naj bi na tržišče prišel v začetku leta 2002, in naj bi bil po nekaterih indikacijah iz AMD-ja celo cenejši od današnjih Duron procesorjev. Močnejša verzija tega procesorja (kodno ime Sledgehammer), namenjena 4- in 8-procesorskim sistemom, pa naj bi bila na voljo sredi leta 2002. Vendar pa se vrnimo v bližnjo prihodnost, v kateri nas čakajo izboljšane verzije dobro nam znanih Duron in Athlon procesorjev ter njihove mobilne inačice. Naslednik današnjih Athlonov nosi kodno ime Palomino, delal naj bi v taktu 1,5 Ghz, na trg pa naj bi prišel konec prvega kvartala naslednjega leta. Duronov naslednik se imenuje Morgan in naj bi svojo premiero doživel v drugem kvartalu prihajajočega leta na še nedoločenem delovnem taktu. Medtem naj bi Intelov Pentium 4 že dosegel takt 2 Ghz, toda pri AMD-ju pravijo, da se bodo njihovi procesorji ne glede na to v večini aplikacij izkazali za boljše od Intelovih. V drugi četrtini prihodnjega leta se bodo pojavile še prenosne verzije Palomino in Morgan procesorjev, s čimer bo AMD prvičpokril vse segmente tržišča procesorjev za prenosnike.
Barbara Becker želi pomagati Afriki
15. 11. 2000 00.00
Barbara Becker, soproga nekdanjega teniškega asa Borisa Beckerja, bo sodelovala z Družbo za medicino in raziskave v Afriki (AMREF). Za ta korak se je odločila, ko je v barakarskih naseljih v Nairobiju videla, v kakšnih nevzdržnih pogojih živijo ljudje, je povedala za nemško revijo Bunte. "Čutim se solidarna s svojo domovino." Čeprav njeni starši izhajajo iz ZDA, ni pozabila na svoje afriške korenine, je dejala Barbara Becker, ki namerava organizirati gala prireditev v dobrodelne namene v podporo AMREF. S pridobljenim denarjem naj bi spodbudili k boljši zdravstveni oskrbi in izobraževanju v Afriki.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Švejk ponovno med nami
15. 11. 2000 00.00
Založništvo literature DZS je znova izdalo znameniti roman Jaroslava Haška Dobri vojak Švejk, literarno mojstrovino za vse čase in generacije, "odrešilno zdravilo ali svetilnik," ki nas vodi med čermi vsakdanjega življenja. Dogodivščinam malega človeka, ki se je v vojnih razmerah v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti, smo se Slovenci prvič smejali že leta 1928. Skoraj štiri desetletja je minilo od objave prvega prevoda celotnega dela, 18 let pa od objave drugega prevoda Dobrega vojaka Švejka. Za najnovejšo izdajo v dveh knjigah z izvirnimi ilustracijami Josefa Lade je prevod Jožeta Zupančiča "v ravno pravi meri" posodobil Bogdan Gjud. Švejk je bil vedno priljubljeno branje, ob tem pa je zanimivo in nenavadno, da "ironičnega, bridkega, v trpljenju dozorelega humorja" te literature kritiki dolgo niso cenili. Kaže, da so ga mnogi tudi napak razumeli, tisti, ki so z nič kaj bojevitim, skoraj topoumnim Švejkom enačili Čehe, ali oni, ki so ga dojeli kot lahkovernega nevedneža, preračunljivca in strahopetneža. Doslej pa se je izkazalo, da je Hašek s Švejkom ustvaril "vsečasovno in vseprostorsko podobo malega človeka, ki se je v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti. Kljub navidezni nemoči pasivnega odpora, je naposled zmagovalec on in z njim življenje, ne pa brezčutne večne inštitucije," je v spremni besedi med drugim zapisal urednik Iztok Ilich. Švejkove dogodivščine iz zaledja fronte imajo mnogo biografskih elementov, značaj junaka pa je sestavljanka iz več oseb, prepletena z avtorjevimi izkušnjami. Tako se Hašek ne le neusmiljeno norčuje iz birokracije, zavrača tudi militarizem in vse oblike netenja nestrpnosti in sovraštva. Cinično komentira tudi vlogo cerkve, kadar na obeh vojskujočih se straneh blagoslavlja orožje in moli za pravično zmago "svoje" vojske. Ključen pa je seveda temelj tega pisanja, Haškova človečnost, sočutnost do vseh, množic in posameznikov, ki jih vojna in gorje z njo najbolj prizadeneta.
Mediteranska hrana podaljšuje življenje
15. 11. 2000 00.00
Mediteranska hrana, bogata z olivnim oljem, sadjem, zelenjavo in ribami, je najbolj zdrav način prehranjevanja za bolnike, ki so preživeli srčni infarkt, so ugotovili strokovnjaki na nedavnem kongresu Ameriškega društva kardiologov v New Orleansu. Po besedah dr. Roberta Marchiolija hrana, bogata s proizvodi, ki jih povezujejo z mediteransko kulturo, in siromašno z nasičenimi maščobami, ki jih najdemo na primer v maslu, zmanjšujejo tveganje smrti po infarktu. Osebe, ki v svojo prehrano vključujejo več rastlinskega olja in masla, so trikrat bolj ogrožene kot ljudje, ki imajo na svojem jedilniku več zelenjave in olivnega olja.
Gostovanje gledališča Gavella
14. 11. 2000 00.00
Od 16. do 18.  
Vzroki nesreče pri Kaprunu
14. 11. 2000 00.00
Po prvih ugotovitvah strokovnjakov naj bi požar na gorski železnici v predoru pod ledenikom Kitzsteinhorn blizu avstrijskega Kapruna povzročila tehnična napaka, do katere naj bi prišlo še pred vstopom vlaka v predor. Kot je danes v Kaprunu dejal vodja kriminalističnih tehnikov Christian Tisch, so na tirnicah odkrili sledi neke snovi, za katero domnevajo, da je mazivno sredstvo, kar pa morajo potrditi še kemične analize. Po Tischevih besedah so mazivna sredstva običajno vnetljiva. V sobotni nesreči vlaka naj bi po po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi, pri čemer štirih žrtev še vedno niso identificirali. Tisch je še dejal, da naj bi voznik ponesrečenega vlaka vendarle odprl vrata, tako da je precej smučarjev lahko izstopilo iz vlaka, vendar se očitno večini ni uspelo rešiti. Medtem se reševanje trupel iz predora nadaljuje, pri čemer sodeluje približno 100 pripadnikov avstrijske vojske. Močni vetrovi pa otežujejo reševanje s helikopterjem. Reševalcem naj bi po najnovejših podatkih doslej uspelo iz predora rešiti posmrtne ostanke 90 žrtev. 
Na Kosovu začeli 12-urno splošno stavko
14. 11. 2000 00.00
V Prištini in v številnih drugih kosovskih mestih se je ob 8. uri začela splošna stavka, s katero več deset tisoč ljudi od mednarodne skupnosti zahteva nujne ukrepe za hitro in brezpogojno izpustitev skoraj 800 albanskih zapornikov iz srbskih zaporov in razjasnitev usode najmanj 3400 izginulih Albancev. Vsi prištinski dnevniki danes precej pozornosti namenjajo tudi včerajšnji triurni splošni protestni stavki, in zatrjujejo, da naj bi se je udeležilo skoraj 100.000 ljudi. Dnevnik Koha Ditore v članku z naslovom Začetek konca potrpljenja navaja, da se je več deset tisoč prebivalcev pridružilo družinam albanskih zapornikov, ki že sedem dni protestirajo pred narodnim gledališčem v Prištini.
Švedska za zgodnjo širitev EU
14. 11. 2000 00.00
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh je na srečanju z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom v Budimpešti dejala, da je zadnje poročilo Evropske komisije o pripravljenosti kandidatk za članstvo v Evropski uniji Madžarski prisodilo dobro oceno. Po besedah ministrice ima Madžarska glede na stopnjo pripravljenosti za vstop v EU poseben položaj med kandidatkami. Izrazila je še prepričanje Švedske, da se bodo pogajanja o strukturnih reformah v EU uspešno končala še pred koncem letošnjega leta. Švedska, ki bo januarja 2001 od Francije prevzela šestmesečno predsedovanje uniji, zagovarja zgodnjo širitev EU. Po besedah madžarskega državnega sekretarja Reke Szemerkenyija Švedska v zvezi s širitvijo poudarja prožnejše obravnavanje posameznih kandidatk, je poročala madžarska tiskovna agencija MTI. Švedska zunanja ministrica je v Budimpešto prispela na povabilo madžarskega kolega Janosa Martonyija v okviru turneje pred švedskim prevzemom predsedovanja EU. Jutri bo ministrica obiskala tudi Slovenijo.
Krepitev sodelovanja med Rusijo in Mongolijo
14. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov mongolski kolega Natsagiin Bagabandi sta danes v mongolski prestolnici Ulan Bator podpisala skupno deklaracijo, v kateri sta potrdila zavezanost Rusije in Mongolije sporazumu o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama iz leta 1993. Dokument med drugim navaja, da se državi zavzemata za "izgradnjo večpolarnega sveta", da se ne bosta pridružili vojaško-političnim organizacijam, ki bodo usmerjeni proti eni od obeh držav, in da s tretjimi državami ne bosta podpisali sporazumov, ki bi ogrožali ozemeljsko celovitost druge države. Kot je na novinarski konferenci ocenil ruski predsednik, je treba rusko-mongolske odnose še okrepiti, čeprav državi na mednarodnem prizorišču učinkovito sodelujeta že dlje časa. Putin je izrazil tudi rusko podporo odločitvi Mongolije, da ne bo uporabljala jedrske energije. Po besedah predstavnika ruske delegacije Sergeja Prihodka se z mongolskimi predstavniki niso pogovarjali o odpisu mongolskega dolga Rusiji, vendar pa nameravata finančni ministrstvi obeh držav pospešili pogovore o tem vprašanju. Ruski in mongolski predstavniki so se med Putinovim zgodovinskim obiskom dogovorili še za okrepljeno sodelovanje na področju kmetijstva, metalurgije, pridelovanja hrane in na energetskem področju. Putin je tudi predlagal uvoz mesa iz Mongolije, kar bi pripomoglo k ureditvi razmer na prehrambenem tržišču v Rusiji.
Dogovor Londonske in Ljubljanske borze
14. 11. 2000 00.00
Na Ljubljanski borzi od 13. do 15. novembra poteka obisk delegacije predstavnikov Londonske borze, katerega glavni namen je podpis dogovora o sodelovanju med Londonsko in Ljubljansko borzo . Delegacijo vodi Joanne Menges, ki je na Londonski borzi odgovorna za celotni globalni poslovni razvoj, spremljata pa jo Philip Morgan-Rees, ki pokriva srednjo in vzhodno Evropo, ter njegov namestnik Charlie Platt.
Dählie bo izpustil tudi to sezono
14. 11. 2000 00.00
Sloviti norveški tekač na smučeh Björn Dählie se bo na bele tekaške proge vrnil šele marca prihodnje leto. Neprijetna poškodba medvretenčne ploščice mu je že minulo sezone onemogočila nastopanje na tekmah za svetovni pokal, danes pa je 33-letni Norvežan dejal, da bo zaradi nespremenjenega zdravstvenega stanja moral izpustil tudi večji del prihajajoče sezone. "Ta odločitev me je močno pretresla, veliko bolj kot sem pričakoval," je razočarano dejal Dählie. Norvežan, ki se je poškodoval lani med vadbo teka na rolkah, še vedno upa, da bo pripravljen vsaj za nastop na zimskih olimpijskih igrah v ameriškem Salt Lake Cityju leta 2002. Sloviti Norvežan je v dolgoletni karieri osvojil kar osem zlatih in štiri srebrne olimpijske kolajne, s čimer je postal najuspešnejši udeleženec zimskih olimpijskih iger vseh časov. Poleg tega ima še nekaj drugih rekordov. S 46 posamičnimi zmagami ter šestimi skupnimi zmagami v svetovnem pokalu je prav tako najuspešnejši smučarski tekač v zgodovini. V življenju mu manjka le še en uspeh: zmaga na klasični 50-kilometrski progi v domačem Holmenkollnu.