rešiti
Piranski zaliv otežuje reševanje
09. 01. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je sinoči opozoril, da so zaradi Piranskega zaliva "izrazito težko rešljiva" odprta vprašanja s Slovenijo. Vprašanje Piranskega zaliva namreč preprečuje napredek pri vseh ostalih, sicer mnogo lažjih vprašanjih, je pred udeleženci dvomesečnega tečaja Diplomatske akademije v Zagrebu dejal hrvaški zunanji minister, ki je govoril o hrvaških dosežkih v minulem in pričakovanjih v letošnjem letu.
Izginili zvezdnikovi lasje
09. 01. 2001 00.00
Iz bolnišnice v madžarski prestolnici so izginili lasje enega najbolj znanih madžarskih pop pevcev, ki je prejšnji teden tragično umrl. 42-letni Jimmy Zambo, ki so ga oboževalci klicali Kralj, je umrl, ko se je doma med čiščenjem pištole nenamerno ustrelili v glavo. Zdravniki, ki so mu poskušali rešiti življenje, so ga pred operacijo postrigli. Prelepi dolgi lasje so izginili, Kraljevi oboževalci pa pravijo, da bi "mastno" plačali, da bi se dokopali do kakšnega pramena njegovih las.
O odnosih s Hrvaško in Avstrijo
04. 01. 2001 00.00
Vlada je na današnji seji poleg zahtev šolskih sindikatov razpravljala tudi o odnosih s Hrvaško in Avstrijo. Reševanje odprtih vprašanj s sosednjima državama bo, kot je dejal minister Rupel, prednostna naloga naše zunanje politike. Sicer pa se je o urejanju odnosov s Hrvaško minister danes pogovarjal tudi s predstavniki društva istrskega prijateljstva in župani obalnih mest.
Letos boljši odnosi s Hrvaško
02. 01. 2001 00.00
Potem ko v minulem letu pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni prišlo do napredka kljub številnim izjavam politikov obeh držav o njihovi rešljivosti, naj bi po napovedih Ljubljane v odnosih med državama leta 2001 nastopili boljši časi. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izteku minulega leta ureditev odnosov s Hrvaško izpostavil kot eno od prednostnih nalog vlade in menil, da je odprta vprašanja moč rešiti v nekaj mesecih. Napovedano je srečanje notranjih ministrov, vendar o datumu še ni govora.
Rešitev spora glede Prevlake?
02. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je Varnostnemu svetu ZN poslal pismo v katerem ZN seznanja, da želi ZR Jugoslavija s Hrvaško rešiti spor o strateško pomembnem polotoku Prevlaka. V pismu Žižić poudarja, da naj bi demokratične spremembe v obeh državah omogočile rešitev tega spora na način, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Obenem je dejal, da pričakuje, da bodo pogajanja o tem vprašanju trajala nekaj časa.
Koštunica o problemih ZRJ
30. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je za praznično številko Politike povedal, da dokler ne bo rešeno vprašanje odnosov v federaciji Srbije in Črne gore, ni mogoče niti razmišljati o reševanju kakega drugega problema.
Drnovškova novoletna poslanica
29. 12. 2000 00.00
Odločili smo se za državo, ki bo strpna in prijazna do posameznika, ki nikomur ne bo vsiljevala življenjskih vzorcev in ideologij ter nikogar ne bo utesnjevala v njegovih željah, načrtih in življenjskih priložnostih. Takšna država je trden in varen okvir za vsakogar, je odprta navznoter in navzven, brez predsodkov, ki bi razdvajali državljane in jih zapirali pred svetom in njegovimi izzivi, je med drugim v novoletni poslanici državljankam in državljanom zapisal predsednik vlade Janez Drnovšek.
ZRJ in BiH za oživitev sodelovanja
27. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik predsedstva BiH Živko Radišić sta ocenila, da bo izboljšanje odnosov med ZRJ in BiH pripomoglo k stabilizaciji razmer v obeh državah kot tudi v širši regiji. Koštunica in Radišić sta na včerajšnjem polurnem srečanju v Beogradu govorila o dvostranskih odnosih, uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma ter vzpostavitvi posebnih odnosov med ZRJ in Republiko srbsko.
Tragedija med božično večerjo
25. 12. 2000 00.00
Pet bratov in sester, njihovi starši in neka ženska so izgubili življenje med božično večerjo v požaru, ki je izbruhnil v nekem stanovanju v vasici Essoyes na vzhodu Francije. Iz ognjenih zubljev se je uspelo rešiti le možu pokojne ženske in njunemu 12-letnemu otroku, ki sta izskočila skozi okno s prvega nadstropja in jo tako odnesla le z lažjimi poškodbami. Starost petih otrok, ki se jim ni uspelo rešiti, je bila med enajstimi meseci in enajstimi leti.
Metzinger v Narodni galeriji
21. 12. 2000 00.00
Narodna galerija je pripravila obsežno razstavo Valentin Metzinger - življenje in delo baročnega slikarja. Slovesno jo bodo odprli danes ob 19. uri, odprta pa bo do aprila 2001. Avtorica razstave je dr. Anica Cevc. Za razstavo je bilo konserviranega in restavriranega 334 kvadratnih metrov platna. To obsežno delo bo predstavljeno v starem krilu Narodne galerije. Razstava ima torej dva temeljna namena: rešiti pred nadaljnjim propadanjem vrsto umetnin prve kategorije in umestiti Metzingerja v pregled razvoja umetnosti Slovenije in v okvir srednjeevropskega baročnega slikarstva. Poleg likovnih vrednot Metzingerjevega slikarstva želita razstava in katalog osvetliti razmerja med naročniki in umetnikom, mesto oljne slike v sklopu celostne baročne umetnine in podobno.
Klestil in Havel o JE Temelin
20. 12. 2000 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel in njegov avstrijski kolega Thomas Klestil sta danes zavrnila idejo o povezovanju vprašanja sporne češke jedrske elektrarne Temelin s pogajanji za vstop Češke v Evropsko unijo. Klestil je po delovnem srečanju s Havlom v Pragi dejal, da bi morali bilateralne probleme rešiti na prijateljski način in v duhu dobrososedskih odnosov.
Picula o odnosih s Slovenijo
20. 12. 2000 00.00
Po parlamentarnih volitvah, ki so letos potekale v obeh državah, sta Hrvaška in Slovenija dobili stabilni vladi, ki lahko brez strahu začneta odprto in iskreno reševati vrsto nerešenih vprašanj, ki predolgo obremenjujejo odnose med Zagrebom in Ljubljano, je za hrvaško televizijo ocenil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je bil pozno sinoči skupaj z nekdanjima hrvaškima zunanjima ministroma Matejem Granićem in Zvonimirjem Šeparovićem ter nekdanjim hrvaškim veleposlanikom v Ljubljani Ivico Maštrukom gost v oddaji Forum, posvečeni hrvaški zunanji politiki in odnosom s sosednjimi državami.
Umrl mladiček bengalskega tigra
17. 12. 2000 00.00
Petmesečni mladiček bengalskega tigra je umrl po operacije srčne napake. Osebje zatočišča za divje živali v ameriški zvezni državi Teksas je postalo zaskrbljeno, ker mladiček Karma ni rasel tako hitro kot njegova sestrica Kali. Na njegovem srcu so našli luknjo, ki so jo poskušali med peturno operacijo na teksaški veterinarski fakulteti zamašiti in preprečiti razlivanje krvi v pljuča, vendar jim mladičkovega življenja ni uspelo rešiti. Še vedno preiskujejo vzorce tkiv, da bi določili natančen vzrok smrti, Karmi pa bodo postavili spomenik pred vhodom v zatočišče.
Sodni red posegel v sodne zaostanke
17. 12. 2000 00.00
Po spremenjenem in dopolnjenem sodnem redu, ki je stopil v veljavo, je spremenjena definicija sodnega zaostanka. To po novem namreč ni več vsaka nerešena zadeva, ki čaka na obravnavo na sodišču, ampak samo tista zadeva, ki ni rešena v določenem roku. Poleg tega novi sodni red uvaja spremenjeno uradno izkaznico sodnikov in sodnega osebja, sodišča pa bodo postala tudi nekoliko bolj državotvorna, saj bodo na sodiščih vedno visele slovenske zastave, sodišča pa bodo opremili tudi z napravami za nadzor dogajanja na sodišču. Z definiranjem sodnega zaostanka se bo slovensko sodstvo lahko pokazalo v navidezno precej boljši luči kot do sedaj. Okrožno sodišče v Ljubljani bo imelo tako zaostanke samo še na pravdnem oddelku, pa še ti bodo minimalni.
Za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki
16. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je med uradnim obiskom na Kubi včeraj poudaril, da si Rusija prizadeva za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki. "Obisk na Kubi je prvi korak k vzpostavitvi zunanjepolitičnih prizadevanj med Rusko federacijo in državami Latinske Amerike. Veliko držav želi videti aktivno rusko vlogo v mednarodnih zadevah," je Putin povedal na novinarski konferenci v Havani po vnovičnem srečanju s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom.
Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.
Rupel pisal Piculi
11. 12. 2000 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob koncu tedna pisal hrvaškemu kolegu Toninu Piculi, v katerem je izrazil prepričanje, da je treba nadaljevati dialog med državama tam, kjer se je končal ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesića v Sloveniji spomladi letos.
Olympic Airways naprodaj
10. 12. 2000 00.00
Grška vlada je v soboto objavila mednarodni razpis za prodajo večinskega lastniškega deleža v državni letalski družbi Olympic Airways, ki že nekaj časa slabo posluje. Po poročanju grškega državnega radia namerava vlada prodati 65 odstotkov letalske družbe, prodajo pa pogojujejo s programom prestrukturiranja, ki ga bo moral kupec predložiti.
Barak o prenosu oblasti na Palestince
30. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes predlagal prenos oblasti na Palestince na dodatnih 10-odstotkih Zahodnega brega v okviru morebitnega prehodnega mirovnega sporazuma. "Če se nam ne bo uspelo dogovoriti o statusu vzhodnega Jeruzalema in vrnitvi palestinskih beguncev, bi lahko sklenili vsaj prehodni sporazum," je dejal Barak. Po njegovem mnenju bi lahko omenjeni odprti vprašanji rešili v ločenem sporazumu v naslednjih dveh ali treh letih.
Vzpostavitev odnosov z ZRJ
21. 11. 2000 00.00
Potem, ko je jugoslovanska vlada v ponedeljek sprejela sklep o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo, je njihovo udejanjanje vprašanje dni, saj Ljubljana nima več zadržkov glede tega vprašanja. Potrebno se je dogovoriti le še o tehničnem delu izvedbe sklepa in se odločiti, ali bosta Slovenija in ZRJ sklenili nov sporazum ali pa zadostujeta formalno že izmenjani noti o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, pri čemer je verjetnejša prva različica. Vzpostavitev diplomatskih odnosov bo olajšala tudi razvoj dvostranskega gospodarskega sodelovanja, za katerega obstaja veliko zanimanje. V ponedeljek je GZS v Beogradu že odprla začasno pisarno z nalogo, da vzpostavi stike med gospodarstveniki iz obeh držav, jutri pa bo na uradnem obisku v Beogradu državni sekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabeljšek. V kratkem, morda že prihodnji teden, naj bi že prišlo tudi do srečanja zunanjih ministrov Slovenije in ZRJ.
V požaru umrli štirje otroci
19. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v družinski hiši v avstrijskem mestu Reisenberg pri Badnu, so umrli štirje otroci, njihovi starši pa so se rešili. Požar naj bi izbruhnil zaradi napake na oljni peči, je danes sporočila policija. V požaru sta umrli osemletni dvojčici in njuni sestri, stari deset in enajst let.
Guvernerji bank o nasledstvu SFRJ
17. 11. 2000 00.00
Iz Banke Slovenije so sporočili, da se guverner Banke Slovenije France Arhar danes v Sarajevu udeležuje srečanja guvernerjev centralnih bank držav naslednic bivše SFRJ.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Vzroki nesreče pri Kaprunu
14. 11. 2000 00.00
Po prvih ugotovitvah strokovnjakov naj bi požar na gorski železnici v predoru pod ledenikom Kitzsteinhorn blizu avstrijskega Kapruna povzročila tehnična napaka, do katere naj bi prišlo še pred vstopom vlaka v predor. Kot je danes v Kaprunu dejal vodja kriminalističnih tehnikov Christian Tisch, so na tirnicah odkrili sledi neke snovi, za katero domnevajo, da je mazivno sredstvo, kar pa morajo potrditi še kemične analize. Po Tischevih besedah so mazivna sredstva običajno vnetljiva. V sobotni nesreči vlaka naj bi po po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi, pri čemer štirih žrtev še vedno niso identificirali. Tisch je še dejal, da naj bi voznik ponesrečenega vlaka vendarle odprl vrata, tako da je precej smučarjev lahko izstopilo iz vlaka, vendar se očitno večini ni uspelo rešiti. Medtem se reševanje trupel iz predora nadaljuje, pri čemer sodeluje približno 100 pripadnikov avstrijske vojske. Močni vetrovi pa otežujejo reševanje s helikopterjem. Reševalcem naj bi po najnovejših podatkih doslej uspelo iz predora rešiti posmrtne ostanke 90 žrtev. 
Nemško sodišče obsodilo morilce
13. 11. 2000 00.00
Deželno sodišče v nemškem mestu Cottbus je danes vseh 11 obtoženih mladeničev, starih med 18 in 21 let, spoznalo za krive za smrt alžirskega iskalca azila. Enajst skrajnežev je lani povzročilo smrt 28-letnega Omarja Ben Nouija, ki se je skušal pred napadalci rešiti s skokom skozi steklena vrata, pri tem pa si je prerezal arterijo in izkrvavel na ulici.
Reševanje je izredno oteženo
13. 11. 2000 00.00
Reševalci so doslej iz predora pod Kitzsteinhornom v Kaprunu, kjer je v soboto v požaru, ki je zajel smučarski vlak, po uradnih podatkih umrlo najmanj 159 ljudi, med njimi tudi štirje Slovenci, v stranski jašek potegnili prvih 31 trupel umrlih smučarjev, ki naj bi jih še danes prepeljali iz predora, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Gerhard Huber, vodja reševalcev na Solnograškem. Poudaril je še, da je reševanje izredno oteženo, saj so trupla komajda razpoznavna.
Katastrofa zobate železnice
11. 11. 2000 00.00
V nesreči zobate železnice v Avstriji, ki jo je zajel požar, je umrlo približno 170 ljudi. Deželni glavar avstrijske zvezne dežele Salzburg Franz Schausberger je v Kaprunu dejal, da je bila kabina, ki sprejme 180 ljudi, polna. Preživelih verjetno ni, razen osmih ljudi, ki so se uspeli sami rešiti.
Robert Redford in Brad Pitt v Budimpešti
09. 11. 2000 00.00
Britanski filmski režiser Tony Scott bo prihodnji teden na Madžarskem začel s snemanjem novega filma Spy Game z Robertom Redfordom in Bradom Pittom v glavnih vlogah, so sporočili iz madžarskega filmskega sklada. Filmska zgodba je postavljena v zadnja leta hladne vojne. Ameriškega obveščevalca, ki ga igra Brad Pitt, ujamejo sovražniki, njegov nekdanji mentor in učitelj (Redford) pa ga iz štaba ameriške obveščevalne službe CIA poskuša rešiti. Priprave na snemanja potekajo že nekaj časa, stočlanska ekipa pa naj bi iz Londona prispela v nedeljo. Kdaj bosta prispela tudi Redford in Pitt ostaja zaradi varnosti pred oboževalci skrbno varovana skrivnost.
Janez Potočnik na okrogli mizi
07. 11. 2000 00.00
Kljub dejstvu, da je letos v Sloveniji prišlo do političnih pretresov in da so bile državnozborske volitve, je Slovenija uspela ohraniti zadovoljujoč ritem v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, je na današnji okrogli mizi z naslovom Slovenija na poti v Evropsko unijo, ki jo je v sodelovanju z Ekonomsko poslovno fakulteto pripravila Evropska hiša Maribor, dejal vodja ožje pogajalske skupine Janez Potočnik. Po njegovih besedah to dejstvo v bruseljskem poročilu o napredku Slovenije v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, ki bo objavljeno jutri, zagotovo ne bo moglo biti prezrto, saj je Slovenija uresničila več kot 80 odstotkov nalog, ki si jih je v letošnjem letu zadala v predpristopni strategiji.
Posredna pogajanja o Cipru
01. 11. 2000 00.00
V Ženevi se je pod pokroviteljstvom Združenih narodov začel 5. krog posrednih pogajanj med predstavniki grške in turške skupnosti na Cipru, katerih namen je rešiti 26 let trajajoči spor na tem razdeljenem otoku. Odposlanec ZN Alvaro de Soto je dejal, da tudi na tokratnih pogovorih, ki naj bi trajali približno deset dni, ne gre pričakovati velikega preboja.