rešiti
Izrael najprej za vprašanje ureditve odnosov
04. 01. 2000 13.19
Sirija ostaja optimistična glede pričakovanj v zvezi z mirovnim sporazumom z Izraelom, kljub raznim težavam, oviram in razlikam v pogledih obeh strani na način reševanja konfliktov. Sirija še vedno vztraja pa pri popolnem umiku Izraelcev z Golanske planote. Vendar pa po poročanju izraelskega državnega radia premier Ehud Barak ne bo popuščal glede dnevnega reda. Izrael bo tako vztrajal, da je treba najprej rešiti vprašanje ureditve odnosov in varnosti, šele potem pa se bo dogovarjal o umiku z Golanske planote.
Konec politične krize s stranko Šas
28. 12. 1999 18.01
Izraelskemu premieru Ehudu Baraku je pod okriljem vladne koalicije uspelo obdržati skrajno judovsko stranko Šas, ki je zaradi razhajanj glede financiranja njenega šolskega ministrstva zagrozila z izstopom iz vlade.
Izoblikovana pogajalska skupina
27. 12. 1999 20.19
Skupina ugrabiteljev indijskega boeinga je danes zagrozila, da bo začela pobijati talce, če indijske oblasti ne bodo ugodile njihovim zahtevam po izpustitvi verskega voditelja Azharja. Zato so v New Delhiju le izoblikovali pogajalsko skupino, ki je pred tremi urami prispela v Kandahar na jugu Afganistana, kjer naj bi dosegla izpustitev talcev.
Neuspešna pogajanja z ugrabitelji
26. 12. 1999 19.03
Delegacija ZN pod vodstvom Erica de Mulla, ki naj bi pomagala pri izpustitvi kakih 160 potnikov ugrabljenega indijskega letala, je po neuspešnih pogajanjih z ugrabitelji odpotovala v Pakistan in naj se ne bi nameravala vrniti v Kandahar, je izjavil talibanski minister za letalstvo Abdul Mansur.
Pogajanjem se bo pridružil tudi Libanon
18. 12. 1999 19.13
Drugemu krogu sirsko-izraelskih mirovnih pogajanj, ki bodo predvidoma 3. januarja prihodnje leto v Washingtonu, se bo pridružil tudi Libanon, je za libanonski dnevnik Al-Mustaqbal izjavil sirski zunanji minister Faruk al-Šareh.
Grozni ponovno tarča obstreljevanja
18. 12. 1999 19.10
Po zavzetju večjega dela Čečenije in obkolitvi prestolnice Grozni je ruska vojska razširila napade na južne gorate predele ob meji z Gruzijo. Ruske sile pa so davi prevzele nadzor nad eno izmed četrti na jugu Groznega, je poročala ruska televizijska postaja NTV, ki se sklicuje na vire v ruskem vojaškem poveljstvu v Mozdoku v Severni Osetiji.
Drugi vrh EU in ZDA v Washingtonu
18. 12. 1999 08.58
ZDA in EU so na včerajšnjem drugem letnem vrhu v Washingtonu pozvale k takojšnjemu in trajnemu premirju v Čečeniji ter k začetku političnega dialoga, ki bi pripeljal do trajne rešitve krize. V sporočilu po rednem ameriško-evropskem vrhu, ki je potekal v Beli hiši, so pozvali Moskvo, naj privoli v prihod predstavnikov OVSE, da bi pomagali beguncem v Ingušetiji skupaj s predstavniki UNHCR in Mednarodnega komiteja Rdečega križa. ZDA in EU opozarjajo, da je uporaba sile proti civilistom nesprejemljiva. Finski predsednik Martti Ahtisaari je po srečanju menil, da je Moskva zdaj seznanjena z zaskrbljenostjo Zahoda, in da bi morala krizo rešiti po politični poti.
Sporazum ne določa meje
17. 12. 1999 12.45
Hrvaški zunanji minister Mate Granić je v izjavi za Večer izrazil nezadovoljstvo Zagreba, ker slovenski parlament ni hotel razpravljati o ratifikaciji sporazuma o obmejnem sodelovanju. Meni tudi, da bo ta poteza vplivala na odnose med državama, saj Hrvaška izpolnjuje vse svoje obveznosti.
Črna gora za zakonito rešitev spora na letališču
16. 12. 1999 16.13
Črnogorska vlada bo storila vse za preprečitev spopada na podgoriškem letališču, saj meni, da je treba spor rešiti na zakonit način, je izjavil pomočnik črnogorskega ministra za promet Milovan Djuričković za beograjski Glas javnosti.
Nova sezona v milanski Scali
07. 12. 1999 17.55
V milanski Scali se nocoj začenja nova operna sezona z uprizoritvijo edine opere Ludwiga Van Beethovena - Fidelio. Po besedah njenega režiserja Wernerja Herzoga je opera, ki jo bodo izvedli pod vodstvom dirigenta Riccarda Mutija, polna ''vibracij in notranje dejavnosti''.
Problem Škocjanskega zatoka
06. 12. 1999 17.36
Zaradi pogina rib v Škocjanskem zatoku so na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) naročili obsežne meritve onesnaženosti vode in sedimenta Škocjanskega zatoka, ki so pokazale, da gre na tem območju za kompleksen problem onesnaženosti, ki izvira iz komunalnih odplak urbanega okolja, industrijskih emisij, emisij iz kmetijstva ter prometne infrastrukture.
V Avstraliji želijo rešiti delfine
06. 12. 1999 08.04
Oblasti v Sydneyju so se odločile, da bodo mreže, ki ščitijo plavalce pred morskimi psi, opremile s posebnimi zvočnimi napravami, ki naj bi preprečevale, da bi se v mreže zapletli delfini. Oblasti v avstralski prestolnici nameravajo za 130 omenjenih naprav potrošiti 15.600 dolarjev. Frekvenca zvoka omenjenih naprav bo enaka frekvenci, s katero komunicirajo delfini in je različna od frekvence morskih psov. Tako bodo delfini slišali opozorilo, morski psi pa ne.
Denacionalizacija teče prepočasi
01. 12. 1999 20.38
Postopki denacionalizacije tečejo prepočasi, po mnenju vladnih predstavnikov jih je potrebno rešiti v najkrajšem možnem času. Tako so menili na posvetu vseh, ki se v državni upravi in upravnih enotah ukvarjajo z izvajanjem zakona o denacionalizaciji. Posvet je pripravil ustrezni vladni urad.
Tamilski tigri za mirovne pogovore
27. 11. 1999 20.55
Voditelj separatističnih upornikov tamilskih tigrov, Velupillai Prabhakaran, je danes pozval šrilanško vlado k ustavitvi oboroženih spopadov, ukinitvi gospodarskega embarga za področja, ki jih nadzorujejo uporniki ter k začetku mirovnih pogovorov, ki bi vključevale mednarodnega posrednika. Prabhakaran je v govoru ob >>dnevu herojev<< v spomin tisočev upornikov, ki so izgubili življenje v vojni, poudaril, da imajo uporniki dovolj orožja za nadaljevanje spopadov, vendar pa puščajo odprto možnost za politično ureditev konfliktov. Problem želijo rešiti na miren način, s pomočjo civilnih metod in brez prelivanja krvi ter novih žrtev. Vodja upornikov je še dodal, da mirovni pogovori ne smejo potekati v >>vojnih razmerah, vojaški agresiji, okupaciji in ekonomskem zatiranju tamilskega naroda<<.
Narodna stranka nasprotuje neodvisni Črni gori
25. 11. 1999 11.19
Podpredsednik črnogorske Narodne stranke (NS) Predrag Drecun zatrjuje, da ni pogojev za radikalno spremembo državnega statusa Črne gore, poročajo podgoriške Vijesti. ''NS ne podpira razpleta, v katerem bi bili Črna gora in Srbija neodvisni državi. Če bi postala Črna gora neodvisna, Slobodan Milošević pa bi ostal na oblasti, ne bi bilo mogoče ničesar rešiti, saj bi spet imeli gospodarske težave,'' je povedal Drecun na novinarski konferenci.
Kofi Annan napovedal začetek pogajanj o Cipru
23. 11. 1999 11.04
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je v ponedeljek med prvim uradnim obiskom Ankare napovedal začetek novega procesa pogajanj o rešitvi ciprskega vprašanja, ki se bodo začela 3. decembra v New Yorku. Annan je ob tem posvaril pred pretiranim optimizmom in dejal, da bodo Združeni narodi pomagali sprtim stranem začeti dialog v upanju na celovito rešitev. ''Vprašanje Cipra je težak problem, ki ga nismo uspeli rešiti dolgo časa,'' je po pogovoru s turškim premierjem Buelentom Ecevitom dejal Annan. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja je še dejal, da se je Annan srečal s turškim predsednikom Suleymanom Demirelom, pogovori z njim in premierjem pa so se vrteli okrog vprašanja Iraka, krize na Balkanu in sodelovanja med OZN ter Turčijo.
Pegan četrti in osmi
21. 11. 1999 21.04
V Zuerichu se je končalo četrto letošnje tekmovanje za svetovni pokal v športni gimnastiki. Slovenija je imela v finalih le enega predstavnika, Aljaž Pegan je na drogu zasedel četrto, na bradlji pa osmo mesto in je v seštevku svetovnega pokala na obeh orodjih tretji. Mitja Petkovšek je na bradlji obstal že v petkovih kvalifikacijah.
Napad na sedež Demokratske stranke v Nišu
20. 11. 1999 20.26
Neznanci so danes okoli četrte ure zjutraj odvrgli molotovko na sedež opozicijske Demokratske stranke. Pri tem se je vnel požar, ki je povzročil nekaj materialne škode. V času napada so bile v poslopju štiri osebe, ki pa se jim je uspelo rešiti.
Šestnajstletnik v Italiji izgubil razum zaradi videoigrice
19. 11. 1999 07.38
Šestnajstletni fant iz Torina v Italiji se je tako močno poistovetil z junakom iz videoigrice, da je popolnoma izgubil razum. Po sprejetju v psihiatrično kliniko je neprestano ponavljal, da je njegovo ime Ken, da bije boj s sovražniki in da mora rešiti veliko žensk pred smrtjo, je poročal italijanski časnik La Repubblica. Fant je pet noči zapovrstjo igral omenjeno videoigrico in po tem cel mesec preživel v namišljenem svetu. Šele po dolgotrajni terapiji se je zbudil iz svojega sanjskega sveta.
Zaradi potresa že 550 smrtnih žrtev
17. 11. 1999 14.40
Iz kriznega štaba so sporočili, da se je število smrtnih žrtev nedavnega potresa z močjo 7.2 stopnje po Richterjevi lestvici v Turčiji povzpelo na 550. Več kot 3,200 ljudi je bilo ranjenih.
Delnice preknjižili v pokojninske bone
17. 11. 1999 13.51
V pokojninske bone je bilo preknjiženih od štiri in pet odstotkov delnic pidov s pravico izbire, tako da je zakon o prvem pokojninskem skladu uspel rešiti le problem uslužbenskih certifikatov, so ocenili v Združenju družb za upravljanje.
Neurje v Franciji zahtevalo že 19 življenj
13. 11. 1999 21.07
V južni Franciji so po silovitem neurju reševalci našli nove žrtve. Po podatkih oblasti se je število mrtvih do večera povzpelo na najmanj 19, številne pa še pogrešajo. Med njimi je tudi nek častnik, ki je padel s krova nemške tovorne ladje German Bay, vendar pa njegova narodnost za zdaj še ni znana.
Prizadevanja za rešitev kulis
11. 11. 1999 15.55
Arheologi, filmski zgodovinarji in navdušenci skušajo izpod kalifornijskega peska rešiti kulise nemega filma Deset zapovedi Cecila B. DeMilla iz leta 1923. Ostanki kulis iz mavca in gline tega najdražjega filma svojega časa so zakopani pod sipinami blizu mesta Guadalupe, 275 kilometrov severozahodno od Los Angelesa. Gre za kulise avenije sfing z dvema deset ton težkima kipoma sfinge in najmanj tri metre visokih kipov štirih faraonov. To filmsko mesto je obkrožal 24 metrov širok in 36 metrov visok zid s hieroglifi, narejenimi po vzoru iz neke egipčanske grobnici v Egiptu. Producent filma je bil Paramount, stal pa je 1,4 milijona dolarjev, kar je bilo štirikrat več od povprečnega filmskega proračuna. Ameriški režiser dokumentarnih filmov Peter Brosnan s kolegi skuša zbrati 180.000 dolarjev za izkop in restavriranje teh 76 let starih kulis, doslej pa jim je uspelo zbrati 25.000 dolarjev. Akcijo reševanja ''pokopanega mesta'' je začel, potem ko je zanj zvedel v avtobiografiji režiserja Cecila B. DeMilla.
Francija embarga verjetno ne bo ukinila
10. 11. 1999 21.55
Dan preden bi morala Francija seznaniti Evropsko komisijo z odločitvijo glede embarga na uvoz britanske govedine, je danes tiskovni predstavnik francoske vlade Daniel Vaillant izjavil, da je Pariz še naprej pripravljen rešiti nastalo krizo, vendar ne na račun zdravja potrošnikov.
Rusija izstrelila rakete zemlja-zemlja
09. 11. 1999 13.38
Dopisnik francoske agencije AFP je sporočil, da so ruske sile danes zjutraj iz vojaškega oporišča Karca v bližini Vladikavkaza proti Čečeniji izstrelile štiri rakete zemlja-zemlja. Kraj, kamor so rakete iztrelili še ni znan.
Okrogla miza o jeziku ob meji
09. 11. 1999 11.31
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu so sinoči pripravili okroglo mizo, na kateri so govorili o jeziku ob meji. Tej temi že nekaj časa posvečajo ustrezno pozornost v okviru Primorskih slovenističnih dnevov, se pravi letnega strokovnega zborovanja primorskih slovenistov. Že aprila letos je v okviru 10. Primorskih slovenističnih dnevov potekala podobna okrogla miza, na kateri je prišlo do izraza predvsem dejstvo, da je na narodnostno mešanem območju veliko jezikovnih zagat, da pa bi jih bilo najbrž manj, če bi bili v svojem jeziku bolj samozavestni.
Školč o problematiki kulturnih zavodov
08. 11. 1999 19.07
Na Ptuju je bilo danes delovno srečanje v zvezi s problematiko kulturnih zavodov v Mestni občini Ptuj. Srečanja se je udeležil tudi minister za kulturo Jožef Školč ob navzočnosti direktorjev javnih kulturnih zavodov Ptuja. Osrednji del pogovora je bil namenjen aktualnim temam v mestu, predvsem problematiki kulturnih zavodov v Mestni občini Ptuj, dotaknili pa so se Knjižnice Ivana Potrča ter financiranja Gledališča Ptuj.
George Bush ml. ne pozna predsednikov
05. 11. 1999 20.20
Vodilni kandidat na ameriških predsedniških volitvah prihodnje leto, republikanec George Bush ml., je v zunanjepolitičnem kvizu povsem odpovedal. Ko ga je novinar televizijske postaje WHDH-TV iz Bostona zaprosil, naj imenuje predsednike Čečenije, Pakistana, Indije in Tajvana, se je Bush ml. spomnil le imena tajvanskega državnega poglavarja Lee Teng Huja.
London in Pariz še vedno brez dogovora
03. 11. 1999 10.03
Kmetijska ministra Francije in Velike Britanije, Jean Glavany in Nick Brown, včeraj na pogovorih v Bruslju nista uspela rešiti dvostranskega zapleta, ki ga je povzročila odločitev Francije, da ne bo sledila skupni odločitvi Evropske unije o ukinitvi embarga na britansko govedino, sta pa zatrdila pripravljenost za nadaljevanje reševanja spora po dvostranski poti.
Vse močnejši mednarodni pritisk na Rusijo
28. 10. 1999 09.25
Evropska unija je včeraj obsodila nasilje v Čečeniji in pozvala rusko vlado, naj se vrne k političnemu dialogu. Finski minister za zunanjo trgovino Kimmo Sasi je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu še dejal, da ruska vlada, kot kaže, nima jasnega načrta za politično rešitev krize.