resolucije
Program Nafta za hrano še en mesec
01. 06. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je danes soglasno sprejel resolucijo, ki omogoča revizijo sankcij proti Iraku v roku enega meseca. Z resolucijo, ki so jo sprejeli tri dni pred iztekom veljavnosti tekočega dela programa, so izvajanje humanitarnega programa ZN nafta za hrano podaljšali le za mesec dni in ne za pol leta, kot je bilo v navadi doslej. Program nafta za hrano Iraku omogoča prodajo nafte pod nadzorom ZN, v zameno za to pa lahko kupuje hrano, zdravila ter nekatere druge civilne potrebščine.
Hvalica izstopil iz SDS
23. 05. 2001 00.00
Ivo Hvalica, nekdanji poslanec in do kongresa v Celju tudi podpredsednik Socialdemokratske stranke je nepreklicno izstopil iz stranke, kot glavni razlog za odhod pa navaja sobotni nastop Janeza Janše, ki je delegate kongresa pozval, naj Hvalice ne izvolijo v izvršilni odbor stranke. Hvalica meni, da so bila s tem poteptana osnovna demokratična načela in da se ne more enačiti s stranko, ki ni več demokratična. V stranki njegove odstopne izjave še niso prejeli.
Irak zavrnil britanski predlog
22. 05. 2001 00.00
Irak je zavrnil britanski predlog o spremembi sankcijskega režima ZN proti Iraku. Kitajska in Rusija, ki veljata za glavni podpornici Iraka v Varnostnem svetu pa sta sporočili, da ni razlogov, da bi hiteli pri sprejemanju predloga, ki ga podpirajo tudi ZDA.
Kongres SDS v Celju
19. 05. 2001 00.00
Po napovedih predsednika SDS Janeza Janše je 7. kongres stranke, ki zaseda v prostorih Celjskega sejma, "kongres novih energij". Približno 400 delegatov - nekaj več kot polovica jih je delegatov po funkciji, ostali pa so bili izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Predkongresna razprava v stranki je pokazala, da politični program, ki je bil sprejet maja 1999 na portoroškem kongresu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi oz. dopolniti z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o delovno-pravni zakonodaji, o Evropski zvezi, o zvezi NATO, o razvoju slovenskega podeželja in kmetijstva, o sonaravnem bivanju in delovanju, o pomenu inovativne družbe ter o povečevanju neupravičenih socialnih razlik. Predlog resolucije z naslovom Devet grafitov študentskega razuma pa je pripravila tudi Socialdemokratska mladina (SDM).
Sprejet predlog resolucije o nacionalni varnosti
17. 05. 2001 00.00
Odbor za obrambo je brez večjih pripomb sprejel predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti. Gre za najširši in najpomembnejši strateški dokument, na katerem bodo temeljili vsi dokumenti, strategije in zakoni s področja obrambe in varnosti države nasploh. Državni zbor naj bi resolucijo o strategiji nacionalne varnosti sprejel do jeseni, njen sprejem pa je tudi eden od pogojev za vstop Slovenije v zvezo Nato.
Rahljanje sankcij proti Iraku
17. 05. 2001 00.00
Velika Britanija naj bi pripravljala osnutek resolucije o spremembi sankcijskega režima Združenih narodov proti Iraku, ki ima tudi že podporo ZDA. Šlo naj bi za napovedano novo politiko do Iraka, glede katere je državni sekretar ZDA Colin Powell na svojem prvem tujem obisku prepričeval arabske in druge sogovornike. V bistvu gre za rahljanje sankcijskega režima glede vseh vrst civilnega blaga in hkrati zaostrovanje režima za orožje in tako imenovano blago za dvojno uporabo.
Odbor DZ podprl resolucijo o nacionalni varnosti
17. 05. 2001 00.00
Odbor DZ za obrambo je na seji soglasno podprl predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti, ki je temeljni dokument na področju nacionalne varnosti. Hkrati so se njegovi člani seznanili s poročilom o obisku izvedenske skupine zveze NATO v Sloveniji, ki je bil namenjen usklajevanju osnutka ocene uresničevanja letnega nacionalnega programa za uresničevanje akcijskega načrta za članstvo v zvezi NATO v obdobju od 2000 do 2001. Seje sta se med drugimi udeležila tudi minister za obrambo Anton Grizold in načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV), brigadir Ladislav Lipič. Grizold je pozval člane odbora, naj podprejo predlog resolucije, saj gre po njegovem prepričanju za celovit dokument, ki je primerljiv s podobnimi dokumenti v industrijsko razvitih državah. Glede poročila pa je poudaril, da so bili kriteriji ocenjevanja, ki jih je uporabila izvedenska skupina, zelo visoki. Ta naj bi namreč Slovenijo obravnavala kot potencialno članico zveze NATO. Po ministrovih besedah so njeni člani zlasti poudarjali, da si mora naša država postavljati realistične in dosegljive cilje.
VB predlaga omilitev sankcij proti Iraku
17. 05. 2001 00.00
Velika Britanija je predstavila osnutek resolucije, ki bi omilila sankcije proti Iraku, uvedene pred enajstimi leti, kmalu po invaziji na Kuvajt. Tako naj bi preklicali prepoved uvoza blaga, delno pa tudi civilnega letalskega prevoza. O predlogu naj bi Varnostni svet ZN razpravljal prihodnji teden. Predlog Velike Britanije naj bi podprle tudi Združene države Amerike, saj veliko kritikov opozarja, da sankcije niso bile učinkovite, ker so prizadele zgolj civilno prebivalstvo.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
ZDA za sklad proti aidsu
10. 05. 2001 00.00
Generalni sekretar OZN Kofi Annan naj bi od ameriškega ministra za zdravstvo in socialo Tommyja Thompsona dobil zagotovilo, da bodo ZDA letos namenile 200 milijonov dolarjev v svetovni sklad za boj proti aidsu, katerega ustanovitev je predlagal sam Annan. Poleg Thompsona se je sestanka udeležil tudi državni sekretar Colin Powell, ki vodi delovno skupino administracije za boj proti aidsu. Poleg uvodnih 200 milijonov pa ZDA razmišljajo, da bi naslednje leto plačale še 500 milijonov dolarjev. Uradna objava ameriške donacije naj bi prišla na vrsto v petek med obiskom nigerijskega predsednika Oleseguna Obasanja v ZDA. Namen globalnega sklada proti aidsu je združitev različnih pobud v ta namen in s tem učinkovitejše ukrepanje v boju proti tej bolezni, ki grozi, da bo zdesetkala prebivalstvo Afrike.
Diplomatski poraz ZDA
04. 05. 2001 00.00
ZDA so presenetljivo izgubile sedež v Komisiji ZN za človekove pravice, ki so ga imele nepretrgoma od ustanovitve komisije leta 1947. Na tri mesta, ki jih v komisiji zasedajo zahodne države, je 53-članski ekonomski in socialni svet izvolil Francijo, Avstrijo in Švedsko. Predstavnik ZDA pri komisiji s sedežem v Ženevi James Cunningham je po glasovanju izrazil razočaranje in zatrdil, da ta neuspeh ne bo imel posledic na ameriško politiko do človekovih pravic. Na odločitev se je že odzval tudi State Departement, ki je opozoril, da komisija brez ZDA ne bo več tako močna.
Pred kongresom SDS
01. 05. 2001 00.00
Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.
Robertson za Kosovo v okviru Srbije
26. 04. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v Bruslju dejal, da se zaveda želje kosovskih Albancev po neodvisnosti, vendar pa zavezništvo ne bo odstopalo od resolucije ZN št. 1244, ki predvideva avtonomnost Kosova v okviru Srbije. Zveza NATO je tudi vse stranke in etnične skupine v pokrajini pozvala, naj spore rešijo po mirni poti. "Čas je, da pride do pravega dialoga o sporazumih, ki bodo vseh prebivalcem Kosova zagotovili demokratične pravice in varnost," je menil Robertson na srečanju s civilnim upraviteljem ZN na Kosovu Hansom Haekkerupom in poveljnikom mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR) Thorsteinom Skiakerjem.
Janšin odziv na Kučanove kritike
25. 04. 2001 00.00
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je danes sklicala novinarsko konferenco, na kateri se je predsednik SDS Janez Janša odzval na izjave predsednika države Milana Kučana o zaostajanju Slovenije pri vključevanju v zvezo Nato.
Morija na slovenskih cestah
07. 04. 2001 00.00
Osrednji smoter nacionalnega programa varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji, ki ga je vlada vložila v prvo parlamentarno branje, je opredeliti ključne nosilce in časovne roke za izvedbo konkretnih nalog in aktivnosti v naslednjem štiriletnem obdobju, s katerimi se bo zmanjšalo število prometnih nesreč in njihovih posledic. V letu 2005 število mrtvih na slovenskih cestah ne sme biti večje od 210, je glavni cilj tega programa, ki med drugim predvideva medresorsko sodelovanje več pristojnih ministrstev ter oblikovanje krovne nacionalne organizacije za varnost cestnega prometa.
Makedonija zanika odgovornost za napad
03. 04. 2001 00.00
Makedonska vojska je sporočila ugotovitve notranje preiskave, po kateri makedonski vojaki niso odgovorni za smrt treh civilistov, med njimi ameriškega novinarja, ki so jih pretekli teden v kosovski vasi Krivenik ubile granate z makedonske strani. Komisija strokovnjakov makedonske vojske je ugotovila, da je bila notranjost Kosova izven dosega makedonskega topništva.
Izrael z raketami napadel Ramalo in Gazo
29. 03. 2001 00.00
Izraelski bojni helikopterji in topništvo so sinoči silovito obstreljevali cilje v Ramali na Zahodnem bregu in v Gazi. Po palestinskih navedbah je bilo v več mestih slišati eksplozije. Ramala je bila popolnoma v temi. Rakete in topniški izstrelki naj bi zadeli tudi sedež osebne garde palestinskega voditelja Jaserja Arafata, Force 17.
Arabska liga obsoja ZDA in Izrael
28. 03. 2001 00.00
Voditelji držav članic Arabske lige so ob koncu dvodnevnega vrhunskega zasedanja v jordanskem Amanu ostro kritizirali ZDA, ki so vložile veto na odhod opazovalne misije Združenih narodov na zasedena ozemlja, od Varnostnega sveta ZN pa so zahtevali varnostne ukrepe za Palestince. Arabske države so Izraelu obenem očitale, da želi uničiti bližnjevzhodni mirovni proces. V sklepni resoluciji so obsodile "agresijo" Izraela na Palestince ter izraelsko politiko zapor palestinskih ozemelj in naseljevanja.
Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.
VS obsodil nasilje albanskih skrajnežev
22. 03. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči sprejel resolucijo, s katero je obsodil nasilje skrajnežev, vključno s terorističnimi dejavnostmi, v Makedoniji in v nekaterih občinah v južni Srbiji. VS obenem ugotavlja, da ima to nasilje podporo albanskih skrajnežev zunaj omenjenih območij ter predstavlja grožnjo varnosti in stabilnosti širše regije. Resolucijo so po diplomatskih virih pripravile štiri stalne članice VS, sprejeta pa je bila soglasno. V resoluciji VS podpira suverenost in ozemeljsko celovitost ZR Jugoslavije, Makedonije in drugih držav v regiji.
Albanski skrajneži zavrnili ultimat
21. 03. 2001 00.00
Makedonska vojska in policija naj bi po nekaterih virih včeraj popoldan s topništvom in minometi napadala položaje albanskih skrajnežev v hribih okoli Tetova. Tiskovni predstavnik makedonske vlade, Antonio Miloševski, pa je omenjene informacije zanikal in dodal, da sta makedonska vlada in obrambno ministrstvo postavila albanskim skrajnežem ultimat, ki velja do danes do polnoči. Albanski uporniki so ultimat že zavrnili.
Za postopnost urejanja razmer na Bližnjem vzhodu
21. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in izraelski premier Ariel Šaron sta se v torek na prvem medsebojnem srečanju, odkar sta letos nastopila položaj, načelno dogovorila za postopen pristop k reševanju izraelsko-palestinskih težav, pri čemer bodo ZDA bolj od daleč opazovale, kaj se bosta sprti strani dogovorili med seboj. "Moja administracija si bo prizadevala za položitev temeljev za mir in bo skupaj z bližnjevzhodnimi državami skušala dati miru priložnost. Miru ne bomo skušali vsiliti, ampak bomo skušali olajšati pot do miru," je dejal Bush. Šaron pa je poudaril, da je za Izrael na prvem mestu vprašanje varnosti, in šele ko bo ta zagotovljena, se je pripravljen pogajati o mirovnem sporazumu s Palestinci.
Dan pomorstva v Kopru
07. 03. 2001 00.00
Po desetletju od sprejema resolucije o pomorski usmeritvi gospodarske in razvojne politike beleži slovensko pomorsko gospodarstvo izjemne rezultate , dolgotrajno obdobje sprejemanja pomorskega zakonika pa se bo končalo še ta mesec, je na slovesnosti ob dnevu pomorstva v Kopru povedal minister za promet Jakob Presečnik. Soproga predsednika države Štefka Kučan je na slovesnosti krstila nov reševalno patruljni čoln Uprave RS za pomorstvo, dan pomorstva pa sta poleg ministrstva za promet in republiške uprave za pomorstvo obeležili še Slovenska vojska in Policija.
Kitajska bo preučila ameriške očitke
27. 02. 2001 00.00
Kitajska je napovedala, da bo preučila ameriške očitke o morebitni kitajski pomoči Iraku. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Zhang Qiyue je danes v Pekingu zatrdila, da bo Kitajska začela preiskavo o zadevi. Ob tem je dodala, da je Kitajska "odgovorno in strogo" spoštovala resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov.
Koštunica na Slovaškem
26. 02. 2001 00.00
Po današnjih pogovorih s slovaškim kolegom Rudolfom Schusterjem v Bratislavi je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica izjavil, da je ZR Jugoslavija v današnjih okoliščinah ključ do miru in stabilnosti na Balkanu, medtem ko je Schuster obsodil delovanje albanskih skrajnežev na jugu Srbije. Po njegovih besedah se Slovaška zavzema za dosledno spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o Kosovu. Državi sta podpisali tudi več dvostranskih sporazumov.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Annan zavrnil zahteve Iraka
23. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je v pismu iraškemu zunanjemu ministru pojasnil, da lahko le Varnostni svet OZN odloča o zakonitosti ukrepov na območjih, kjer velja prepoved poletov. Annan se je s pismom odzval na iraške zahteve, naj obsodi ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden. "Le VS lahko odloči, ali njegove resolucije o območjih prepovedi poletov predstavljajo zakonito podlago za ukrepe, ki se izvajajo za uveljavljanje teh resolucij," je zapisal Annan.
Zaostrene razmere na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
V Beogradu sta se na krizni seji sestali srbska in jugoslovanska vlada. Srbski voditelji so razpravljali o razmerah na Kosovu in o morebitnih ukrepih srbskih sil proti albanskim gverilcem v okolici Bujanovca. Na jugu Srbije pa so zjutraj potekali hudi spopadi med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Bujanovca ter Preševa, ki so zahtevali nove žrtve. Po poročanju Radia Indeks so oboroženi Albanci davi znova napadli postojanko srbske policije v vasi Lučane v občini Bujanovac na jugu Srbije.
Kandidata prepričujeta volilce
05. 02. 2001 00.00
Kandidata na jutrišnjih izraelskih premierskih volitvah, premier v odstopu Ehud Barak in vodja desničarske opozicijske stranke Likud Ariel Šaron, sta se danes še zadnjič obrnila na volilce in jih opozorila, zakaj je pomembno, da glasujejo za enega izmed njiju. V izraelskem dnevniku Jediot Aharont Barak ocenjuje, da je Bližnji vzhod "sod smodnika" in da bodo izraelski volilci odločili, ali ga bodo prižgali in izročili v roke skrajnežev. Šaron pa je v izjavi za isti časnik obljubil, da bo po izvolitvi za premiera najprej oblikoval vlado nacionalne enotnosti, saj je to edini način za dosego miru.
Varnostni svet obsodil napade
31. 01. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je ostro obsodil nasilne napade albanskih upornikov na jugu Srbije. Predsedujoči VS, Singapurec Kishore Mahbubani je tudi zahteval, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja. Po poročilu jugoslovanske vojske je bil v zadnjem napadu ubit njihov vojak, štirje pa so bili ranjeni.