revolucije
Umrl kubanski fotograf Korda
26. 05. 2001 00.00
Kubanski fotograf Alberto Korda, avtor portreta gverilske legende Ernesta Che Guevare iz leta 1960, ki je postal ikona simpatizerjev in morebitnih revolucionarjev po vsem svetu, je umrl včeraj v Parizu v starosti 72 let.
Husein ostaja na čelu stranke
18. 05. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je bil v četrtek vnovič izvoljen na čelo vladajoče stranke Baas, ki je na oblasti že od julija leta 1979, je poročala iraška državna televizija.
40 let kubanske revolucije
17. 04. 2001 00.00
Na Kubi slavijo 40 let kubanske socialistične revolucije in spodletelo ameriško invazijo v Prašičjem zalivu. V ta namen se bodo v prihodnjih dneh zvrstila številna praznovanja.
Kuba praznuje 40 let socializma
16. 04. 2001 00.00
Kubanski komunisti bodo danes z velikim zborovanjem obeležili 40 let razglasitve socializma na karibskem otoku, so napovedali kubanski mediji. "V patriotskem in bojevitem dogodku bomo utrdili gotovost začete poti in veljavnost socializma kot edine alternative človeštva", je zapisal centralni organ kubanske Komunistične partije.
Pilot razglašen za mučenika revolucije
15. 04. 2001 00.00
Kitajske oblasti so kitajskega pilota lovskega letala, ki je izginil po trčenju z ameriškim vohunskim letalom 1. aprila , razglasila za mučenika revolucije. Njegovo ime so uvrstile na seznam posameznikov, ki so postali vzor v komunističnem režimu. Državni mediji častijo pilota in ob tem navajajo, da so ga razglasili za mučenika, potem ko so prekinili množično akcijo iskanja po trčenju kitajskega lovca F-8 z ameriškim vohunskim letalom EP-3.
Protesti v podporo Miloševiću
07. 04. 2001 00.00
V Beogradu se je pred stavbo srbske vlade zbralo okoli 3000 ljudi, ki so zahtevali izpustitev Slobodana Miloševića. Na demonstracijah v podporo prejšnjo nedeljo aretiranega nekdanjega predsednika Jugoslavije so se zbrali večinoma starejši ljudje. Po nekaj urah napetega vzdušja so se demonstranti mirno razšli.
Koštunica svet pozval k potrpežljivosti
30. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na letnem zasedanju Komisije Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi danes mednarodno skupnost pozval, naj bo strpna spričo vzpostavljanja pravne države v ZRJ, saj je ta naloga novih oblasti v Beogradu po 56 letih paralize, posledice komunističnega režima, zelo zahtevna. Koštunica je obenem potrdil pripravljenost za "oblikovanje države, ki bo temeljila na sodobnih ustavnih načelih". "Toda vprašanje je, kje začeti, saj čas ni naš zaveznik, nasprotno, danes je celo naša šibka točka," je poudaril Koštunica.
Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.
Obletnica islamske revolucije
10. 02. 2001 00.00
Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob 22. obletnici islamske revolucije posvaril, naj država ne popusti pri prizadevanjih za reforme. Na slovesnosti se je zbralo več sto tisoč ljudi, ki so proslavili islamsko revolucijo in vrnitev Ajatole Homeinija februarja leta 1979 na oblast.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Millenium Dome zaprt
02. 01. 2001 00.00
Po enem letu delovanja so v Londonu zaprli Millenium Dome, ogromen kulturno-zabaviščni kompleks, vreden več kot 800 milijonov funtov, za katerega so načrtovali, da bo privabil množico obiskovalcev. Glavni razlog za predčasno zaprtje Domea je finančne narave, saj ga je namesto načrtovanih 12 milijonov obiskovalcev obiskalo le nekaj več kot šest milijonov ljudi. Millenium Dome so slovesno odprli ob prehodu v leto 2000, otvoritvi pa sta prisostvovala tudi britanski premier Tony Blair in kraljica Elizabeta II. Dome so zaprli s stilom, z veliko, 12 ur trajajočo novoletno zabavo, januarja pa bodo kompleks predali buldožerjem.
Obletnica komunistične revolucije na Kubi
02. 01. 2001 00.00
Na Kubi so novoletno zabavo sinoči nadaljevali s praznovanjem največjega državnega praznika, 42. obletnice komunistične revolucije. Prvega januarja leta 1959 je otok, ki je bil do takrat pod močnim vplivom Združenih držav Amerike, bežeč pred revolucijo zapustil predsednik Battista, oblast pa je prevzel Fidel Castro.
Lenin ruska osebnost stoletja
28. 12. 2000 00.00
Rusi so v javnomnenjski raziskavi za osebnost 20. stoletja razglasili Vladimirja Iljiča Lenina, očeta oktobrske revolucije. Zanj se je odločilo 14 odstotkov od 1500 anketirancev. Devet odstotkov se jih je odločilo za Josipa Visarijonoviča Stalina, ki je poslal v smrt več milijonov ljudi, osem odstotkov pa jih je glasovalo za borca za človekove pravice in Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova. Prvi človek v vesolju Jurij Gagarin, nekdanja sovjetska voditelja Mihail Gorbačov in Leonid Brežnjev ter pisatelj Aleksander Solženicin so dobili od dva do petodstotno podporo. Nekdanji in sedanji ruski predsednik Boris Jelcin in Vladimir Putin pa sta dobila vsak po odstotek glasov. Največ glasov med tujimi osebnostmi so dobili nekdanji britanski ministrski predsednik Winston Churchill, znanstvenik Albert Einstein ter zloglasni Adolf Hitler.
Proti pokopu očeta revolucije
18. 12. 2000 00.00
Olga Uljanova, 78-letna nečakinja Vladimirja Iljiča Lenina, katerega posmrtni ostanki so balzamirani in ležijo v mavzoleju na Rdečem trgu v Moskvi, nasprotuje pokopu ostankov svojega strica. " Vnovične razprave o pokopu Leninovih posmrtnih ostankov so nesprejemljive. Vladimir Iljič je bil pokopan po krščanski tradiciji, krsta z njegovimi ostanki leži tri metre pod zemljo," je še dejala Uljanova. "Ljudstvo in komunisti ne bodo dopustili, da bi Lenina in njegov mavzolej omadeževali," je dodala hči Leninovega mlajšega brata Dimitrija. Pokop Leninovih ostankov, ki si jih je v njemu posvečenemu mavzoleju ogledalo več sto tisoč Sovjetov, je že od razpada nekdanje Sovjetske zveze leta 1991 predmet burnih razprav. Več kot polovica Rusov se sicer strinja s pokopom njegovih posmrtnih ostankov, vendar temu ostro nasprotujejo ruski komunisti, ki v mavzolej redno prinašajo rože.
Seminar o pravnih izzivih informacijske tehnologije
11. 12. 2000 00.00
V hotelu Alp v Bovcu je konec preteklega tedna potekal seminar Evropskega združenja študentov prava (ELSA) z naslovom Pravni izzivi informacijske tehnologije, na katerem so svoja mnenja predstavili številni domači strokovnjaki na področju prava. Seminar se je začel v petek ob 19. uri zaključil pa v nedeljo, 10. decembra.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Del predsedniških volitev razveljavljen
05. 10. 2000 00.00
Jugoslovansko ustavno sodišče je razveljavilo del zveznih predsedniških volitev. Razveljavljeni del se nanaša na oddajo glasov ter na analizo in objavo volilnih izidov, je sporočilo sodišče.
Končan Vrh tisočletja
09. 09. 2000 00.00
S podpisom Deklaracije tisočletja se je sinoči v palači Združenih narodov v New Yorku končal Vrh tisočletja, največje srečanje državnikov v zgodovini. Deklaracija, ki vsebuje številne obljube o mirni in boljši prihodnosti sveta, predvsem za najrevnejše države, pa je, to vemo vsi, le simbolne narave.
Marjan Stojko v fotogaleriji Stolp
26. 08. 2000 00.00
V fotogaleriji Stolp v Mariboru je na ogled razstava fotografa Marjana Stojka Pregled pozabljene fotografije. Razstava obsega opus 30 let fotografskega ustvarjanja.
Castro praznoval 74. rojstni dan
13. 08. 2000 00.00
Kubanski predsednik Fidel Castro je današnji 74. rojstni dan praznoval tudi v družbi približno 4000 diplomantov medicinske fakultete, ki so pred Castrom zaprisegli, da bodo zvesti idejam socialistične revolucije. Kubanski voditelj je med 15-minutnim govorom med drugim poudaril, da je Kuba postala območje zdravja, "čeprav si je imperializem prizadeval za uničenje kubanskih načrtov". Tako je bilo leta 1959 na Kubi samo 6000 zdravnikov, od katerih jih je polovica odšla v ZDA, medtem ko ima Kuba danes 67.000 zdravnikov, je dejal. Castro je hvalil kubanski sistem javnega zdravstva in program pomoči za države t.i. tretjega sveta. Po njegovem prepričanju je zdravstveni sistem eden najboljših dosežkov vlade. V enajstih državah v razvoju tako deluje 1800 kubanskih zdravnikov. Dva med njimi sta v Venezueli zaprosila za politični azil, dva pa sta enako prošnjo vložila v Zimbabveju.
Trnfest 2000 v polnem teku
07. 08. 2000 10.43
Na poletnem festivalu Trnfest 2000 z mednarodno zasedbo se bo z nocojšnjo predstavo Biblija začel t.i. drugi teden prireditev. Predstavo bo izvedla gledališka skupina Dejmo stisnt teater. Organizator je pri pripravi festivala poskrbel, da je v tedenskih sporedih približno ravnotežje glasbenih, gledaliških, plesnih in filmskih predstav. V nadaljevanju tedenskih prireditev se bodo tako zvrstili etno večer Ine Želanaje, nastop tolkalnega Tria Handcraft ter večera rocka (Res Nullius) in jazza (Folkestra), poleg uvodne gledališke predstave se bo s Tobijem predstavil Freyer teater, Improklub pa bo izvedel nočne gledališke improvizacije v dvorani, v okviru plesnih predstav se bo predstavil Sebastjan Starič, v filmskem sklopu pa bodo na ogled kratke televizijske igre AGRFTja.
Umrl veliki iranski sodobni pesnik
25. 07. 2000 12.19
V 75. letu starosti je včeraj za posledicami dolgotrajne bolezni umrl Ahmad Šamlu, ki je veljal za največjega iranskega sodobnega pesnika, je poročala iranska uradna agencija IRNA. Šamlu je imel raka in sladkorno bolezen, zato je bil v bolnišnici že več tednov. Šamlu je med islamsko revolucijo leta 1979 urejal revijo, v kateri je objavljal politične pesmi, ki so jih kritiki označili za ''krike proti revščini in krivici''. Paradoksalno pri umrlem pesniku je to, da je najprej nasprotoval simbolom nekdanje Perzije, po zmagi islamske revolucije pa jih je začel zagovarjati. Pesnikove najbolj znane zbirke so Ibrahim v ognju, Cveteti v megli in Vrt ogledal.
Rezultati raziskave Which? Online
12. 07. 2000 16.33
Raziskava Which? Online je pokazala, da kar 15 milijonov Britancev ne namerava uporabljati interneta. Skoraj 5 milijonov med njimi jih namreč meni, da je internet predrag, poleg tega pa so mnenja, da na spletu ne bodo našli ničesar novega, kar bi jim lahko koristilo. Avtorji raziskave menijo, da njeni rezultati opozarjajo na nevarnost polarizacije angleške populacije, ki se bo razdelila na tiste, ki uporabljajo internet in na ostale.
Predsedniške volitve v Mehiki
02. 07. 2000 20.15
V Mehiki so se danes začele predsedniške volitve, ki bodo morda pomenile spremembo na oblasti in konec najdaljšega obdobja enostrankarske vladavine na svetu. Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da ima vladajoča Institucionalna revolucionarna stranka (PRI) le še za las prednosti pred opozicijo.
Romuni slavili na Trgu revolucije
13. 06. 2000 10.48
Nogometna reprezentanca Romunije je v ponedeljkovem obračunu z Nemčijo, prvem nastopu na EP, iztržila neodločen izid - 1:1. To so bučno proslavili tudi navijači v domovini. Več kot 10.000 se jih je zbralo na Trgu revolucije v Bukarešti, kjer so si pred tem na velikem platnu ogledali prenos, nato pa proslavili točko. Nekoliko je navijačem slavje skazil dansko sodnik, saj so bili gledalci prepričani, da jih je oškodoval za enajstmetrovko, kar so na trgu jasno izrazili.
Kozinova nagrada Alojzu Srebotnjaku
01. 06. 2000 21.39
Društvo slovenskih skladateljev je Kozinovo nagrado letos prisodilo slovenskemu komponistu Alojzu Srebotnjaku za zaokrožen skladateljski opus. Slovesnost ob podelitvi nagrade bo v ponedeljek, 5. junija, opoldne na Društvu slovenskih skladateljev na Trgu francoske revolucije 6.
Napad na predsedniško palačo
13. 05. 2000 11.35
Organizacija islamskega odpora, ki jo podpirajo Iranci, je ponoči na predsedniško palačo v Bagdadu izstrelila devet raket tipa katjuša, v napadu pa je bilo ubitih več ljudi, je sporočil tiskovni predstavnik opozicije Abdul-Aziz al-Hakim, sicer tudi brat vodje Vrhovnega sveta islamske revolucije s sedežem v Teheranu. Napad naj bi bil odgovor na omejitve, ki jih je iraška vlada uvedla med verskimi slovesnostmi šiitskih muslimanov.
Prvomajski izgredi v Berlinu
02. 05. 2000 20.06
Po dokončnih podatkih je bilo na prvomajski večer v berlinskem okrožju Kreuzberg v izgredih ob protestu levičarske Revolucije 1. maja lažje ranjenih 226 policistov, po podatkih organizatorjev protesta pa tudi približno 200 protestnikov. Policija je poleg tega aretirala 401 osebo.
Gonja proti proreformističnim medijem
24. 04. 2000 11.35
Po poročanju tiskovne agencije IRNA je iransko sodstvo prepovedalo izdajanje 12 proreformističnih časopisov in političnih revij, ki naj bi bili blizu predsedniku Mohamadu Hatamiju. Teheransko sodišče je odločitev sprejelo, potem ko so navedene časopisne hiše ignorirale predhodna opozorila, da s svojim pisanjem prenehajo omalovaževati islam in religiozne elemente islamske revolucije.