revolucije
Otrok v ječi je bil Ludvik XVII.
19. 04. 2000 19.32
Otrok, ki je 8. junija 1795 umrl v zaporu Temple v Parizu, je bil Ludvik XVII., sin Ludvika XVI. in Marije Antoinette.
Zmagali reformisti
21. 02. 2000 11.59
Iranska reformistična levica je po uradnih podatkih v prvem krogu petkovih parlamentarnih volitev dobila 126 sedežev oziroma 75 odstotkov od 167 poslanskih sedežev v majlisu, enodomni iranski posvetovalni skupščini.
Parlamentarne volitve v Iranu
18. 02. 2000 21.50
V Iranu imajo parlamentarne volitve, na katerih bodo prvič po enaindvajsetih letih najverjetneje zmagali reformisti. Slabih 39 milijonov volivcev izbira med liberalci, ki jih vodi iranski predsednik Katami, in konservativci, ki ostajajo zvesti idejam vodje islamske revolucije, dolgoletnega iranskega voditelja ajatole Homeinija.
Volitve v Iranu
18. 02. 2000 18.12
Prvič po dveh desetletjih naj bi iranski volilci na današnjih parlamentarnih volitvah dali svoj glas reformistom. 38,7 milijona volilnih upravičencev izbira med liberalci, ki obljubljajo politične in socialne reforme, ter konservativci, ki jih podpira vladajoča trda linija. Ta vztraja pri idealih islamske revolucije iz leta 1979, ki jo je vodil tedanji iranski verski vodja ajatola Homeini. Volišča so se odprla ob 9. uri po lokalnem času. Na enem od volišč v Teheranu je davi že volil zdajšnji iranski verski vodja Ali Hamenei.
Razpis za Valvasorjeve nagrade
18. 01. 2000 12.58
Slovensko muzejsko društvo je objavilo četrti razpis za Valvasorjevo nagrado in Valvasorjeva priznanja za leto 1999. Kandidate lahko predlagajo muzeji in galerije, strokovne organizacije za varstvo premične naravne in kulturne dediščine, strokovna društva, posamezniki in delovne organizacije. Predloge je treba poslati do 18. marca na naslov Slovensko muzejsko društvo, KIC, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, s pripisom Valvasorjeva nagrada in priznanja.
Dve nemški gledališči na festival
03. 01. 2000 17.14
Na gledališkem festivalu v Teheranu, ki bo potekal od 26. januarja do 5. februarja, bosta sodelovali dve nemški gledališči. Muelheimsko gledališče se bo v iranski prestolnici predstavilo z delom Petra Handkeja Kaspar. Gledališče se je v Teheranu kot prvi nemški ansambel od islamske revolucije leta 1979 predstavilo že januarja lani. Na letošnjem festivalu v iranski prestolnici pa se bo predstavilo tudi muenchensko rezidenčno gledališče, in sicer z Goethejevim Clavigom.
V Ljubljani leto 2000 pričakala množica ljudi
01. 01. 2000 15.01
Silvestrovo je tudi v Ljubljani tako kot v večini slovenskih in svetovnih mest minilo v znamenju veselih zabav, pokanja petard in prelitega šampanjca. Večdesettisočglavo množico je tik pred polnočjo na osrednjem praznovanju na Prešernovem trgu nagovoril predsednik države Milan Kučan, ki je zbranim zaželel mirno ter srečno leto 2000. Zbrane je nagovorila tudi ljubljanska županja Vika Potočnik.
Silvestrovanje v Ljubljani
30. 12. 1999 17.58
Mestna občina Ljubljana je za letošnji zadnji dan pripravila pester spored, ki bo potekal na kar šestih ločenih prizoriščih v slovenski prestolnici, na Prešernovem trgu, kjer bo osrednje silvestrovanje, na Pogačarjevem, Plečnikovem, Mestnem in Trgu francoske revolucije ter Parku Zvezda, sklenil pa se bo z ognjemetom z Ljubljanskega gradu točno ob polnoči. Tik pred polnočjo bosta na Mestnem trgu zbrano množico nagovorila predsednik republike Milan Kučan in ljubljanska županja Vika Potočnik.
Prireditve Ljubljana - mesto za 2000
13. 12. 1999 17.53
V okviru prireditev Ljubljana - mesto za 2000 bodo na različnih prizoriščih od 14. do 19. decembra od 16. ure naprej številni zanimivi dogodki. Torek, 14. decembra, bo v znamenju otrok in mladostnikov, saj se bodo lahko na Trgu francoske revolucije udeležili različnih delavnic, v parku Zvezda bo nastopila skupina Cirkus, na ljubljanskem gradu pa bo čaral Čarovnik iz Oza.
Čehi za politične spremembe
04. 12. 1999 08.45
V Pragi je včeraj protestiralo več kot 35.000 oseb in zahtevalo, naj češki premier Miloš Zeman in predsednik parlament Valcav Klaus prenehata opravljati vse funkcije.
Nazaj v preteklost s CT 2
19. 11. 1999 11.34
Producenti češke nacionalne televizije CT 2 so se odločili, da bodo deseto obletnico Žametne revolucije praznovali na nenavaden način. Vso soboto, 20. novembra bodo na televiziji CT 2 prikazovali >>dobri stari<< socialistični program, ki se bo začel s Festivalom politične pesmi, končal pa se bo z enim najbolj znanih govorov Miloša Jakeša, zadnjega vodje Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške. Po polnoči bodo prikazovali avtentične novice in reportaže o političnem in socialnem stanju v državi ob koncu leta 1989.
10. obletnica žametne revolucije
17. 11. 1999 15.57
Na Češkem in Slovaškem danes praznujejo deseto obletnico padca komunizma in prehoda v demokracijo. V Pragi so nekdanji politični voditelji in državljani polagali cvetje na spominsko ploščo na eni od glavnih ulic v češki prestolnici. Na tem mestu so varnostne sile komunističnega režima nekdanje Češkoslovaške nasilno zatrle študentske demonstracije. Po 18 dneh je odstopilo komunistično vodstvo. Tudi na Slovaškem, ki se je leta 1993 mirno ločila od Češke, danes potekajo številne spominske slovesnosti.
V Rusiji obeležili 82. obletnico revolucije
07. 11. 1999 20.21
Približno 300.000 komunistov je v Rusiji obeležilo 82. obletnico oktobrske revolucije. Tradicionalne demonstracije, ki se jih udeležujejo večinoma starejše osebe in na katerih se vijejo rdeče zastave s srpom in kladivom skupaj z Leninovimi portreti, so letos minile v znamenju bližnjih parlamentarnih volitev v Rusiji.
Lenin je imel aristokratsko ljubico
06. 11. 1999 11.22
Ruski revolucionar in marksistični teoretik Vladimir Iljič Lenin je imel razmerje z aristokratinjo, razkriva knjiga Borisa Sokolova, ki je ta teden izšla v Rusiji. Sokolov v knjigi z naslovom Armand in Krupskaja, voditeljevi ženski poleg Leninove soproge Nadejde Krupskaje in njegove francoske ljubice Ines Armand kot eno izmed žensk v življenju velikega revolucionarja omenja tudi ''pisateljico aristokratskih korenin'', ki se je v pismih Leninu podpisovala s psevdonimom Elisaveta K. Ta tretja Leninova ljubezen, o kateri se doslej v Rusiji ni vedelo ničesar, po avtorjevih navedbah ni bila članica boljševiške stranke, je pa na račun partije živela v Franciji. Vzrok za to, da jo je Lenin kasneje zapustil, naj bi bil njen brezbrižen odnos do revolucije, še piše Sokolov.
Dan reformacije - slovenski državni praznik
31. 10. 1999 11.26
Danes je dan reformacije, ki je od leta 1992 tudi slovenski državni praznik, posvečen kulturi. Na današnji dan leta 1517 je nemški teolog Martin Luther na grajsko cerkev v Wittenbergu pribil svojih znamenitih 95 tez, v katerih je opozarjal na napake Rimskokatoliške cerkve. Razvilo se je reformacijsko gibanje kot izraz novoveške duhovne revolucije. Razširilo se je tudi izven nemških dežel in privedlo do razkola v Cerkvi ter nastanka novih, od papeža neodvisnih Cerkva.
Hurikan Irene je divjal po Kubi
15. 10. 1999 21.15
Orkan Irene, ki je včeraj pustošil po Kubi, je z močnim deževjem prizadel tudi glavno mesto Havano, od koder so poročali o dveh smrtnih žrtvah.
Protesti kljub dežju
07. 10. 1999 14.49
Protestniki so včeraj v Novem Sad zaznamovali enajsto obletnico >>jogurtne revolucije<<, ki je pomagala Miloševiću pri prihodu na oblast in prižgali sveče v spomin na žrtve režima. V Beogradu je na tisoče protestnikov kljubovalo močnemu dežju, Zoran Đinđić pa je dejal, da so možnosti za spremembe vedno večje.
Raisa kot žena voditelja
25. 09. 1999 20.46
V nekdanji Sovjetski zvezi si je samo žena voditelja oktobrske revolucije, Lenina Nadežda Krupskaja uspela izboriti enakopravno mesto ob svojem možu. Potem so sovjetske ženske izginile iz politike, komunizem jim je sicer omogočil nekakšno enakopravnost, lahko so delale v rudnikih in v tovarnah, lahko so bile tudi znanstvenice, le politika je bila izključno moška zadeva. Da so imeli voditelji žene, je javnost običajno izvedela šele ob njihovih pogrebih.
Klestil podprl politiko Hatamija
20. 09. 1999 19.49
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je danes med obiskom v iranski prestolnici Teheran izrazil podporo reformni politiki iranskega predsednika Mohameda Hatamija.
Poletni festival Križanke '99
12. 08. 1999 13.20
Križanke morajo ostati glavno prizorišče Mednarodnega poletnega festivala Križanke '99 v Ljubljani, poudarja Janja Rozman, vodja za stike z javnostmi Festivala Ljubljana, v uvodniku četrte številke Festivalovega bisa, publikacije, ki spremlja letošnje prireditve 47. mednarodnega poletnega festivala Ljubljana. Najrazličnejše očitke in kritike, ki jih prejemajo zaradi domnevne neustreznosti prizorišč poletnega festivala, o organizaciji in vodenju, pa je po mnenju Rozmanove mogoče zavrniti s preprostim dejstvom, da je ljubljanski festival mnogim njegovim zvestim obiskovalcem v ponos.
V Iranu v zadnjem letu zgradili sto kinodvoran
11. 08. 1999 11.41
Po podatkih iranskega ministrstva za kulturo so v državi v zadnjem letu zgradili najmanj sto kinodvoran, s čimer skušajo slediti vse večjemu zanimanju Irancev za filmsko umetnost.
Hatami opozarja ljudstvo
28. 07. 1999 12.01
Iranski predsednik Mohamed Hatami je danes v svojem predsedniškem govoru v Hamadanu (330 km zahodno od Teherana) povedal, da so bili nedavni nemiri med študentskimi protesti usmerjeni proti nacionalni varnosti in ''vojna napoved'' njemu samemu in njegovemu programu.
V Venezueli volitve v ustavodajno skupščino
25. 07. 1999 17.17
V Venezueli so se danes začele volitve v ustavodajno skupščino. Enajst milijonov volilnih upravičencev se med 1.171 kandidati odloča o 131 članih skupščine, ki bo reformirala ustavo iz leta 1961.
Hitlerjeva akvarela
07. 07. 1999 08.36
V Teheranu so javnosti predstavili dva akvarela, ki naj bi jih naslikal Adolf Hitler. Deli sta nastali na Dunaju leta 1911 ali 1912, torej v času ko je kasnejši nacistični voditelj še razmišljal o umetniški karieri. Prva slika predstavlja nekdanjo dunajsko zgradbo, na drugi pa so upodobljene starejše dunajske četrti s sprehajalci, izmed katerih je eden presenetljivo podoben francoskemu cesarju Napoleonu Bonaparteju. Akvarela so pred nekaj leti odkrili v muzeju, ki je nastal po koncu islamske revolucije in v katerem hranijo zaplenjeno premoženje nekdanje vladajoče dinastije. Avtentičnost akvarelov naj ne bi bila sporna, ni pa popolnoma jasno, kako sta prišla v Iran. Po nekaterih ugibanjih naj bi sam Hitler sliki podaril iranskemu veleposlaniku v Berlinu. Ta naj bi jih potem predal šahu Rezi Pahlovu. Mogoče pa je tudi, da jih je pri dunajskim starinarju kupil iranski diplomat, katerega premoženje je bilo med revolucijo zaplenjeno. Vrednosti del še niso ocenili, so pa bolj kot z umetniškega stališča zanimiva zaradi osebnosti njunega avtorja.
Doslej že več kot 600 poskusov atentata na Castra
03. 06. 1999 09.14
Kubanski voditelj Fidel Castro je bil v zadnjih štirih desetletjih po zmagi kubanske revolucije tarča nič več in nič manj kot 637 poskusov atentata, poroča vladni časnik Granma. Kubanska tajna služba je po letu 1959 zbrala, analizirala in nevtralizirala niz ''neverjetnih indicev, med njimi številne zelo podrobne načrte''. Časnik še navaja, da je ameriški senat uvedel preiskavo le o osmih poskusih atentata na Castra, kar predstavlja vsega 1,25 odstotka vseh zarot, ki jih je proti kubanskemu voditelju pripravljala ameriška obveščevalna služba CIA.
Kozinova nagrada za leto 1999
31. 05. 1999 12.56
Slovenskemu skladatelju Maksu Strmčniku bodo za njegov sakralni opus, ki je nastajal v zadnjih štirih letih in bil izveden doma in v tujini, v četrtek, 3. junija, izročili Kozinovo nagrado za leto 1999. Slovesnost bo v Društvu slovenskih skladateljev na Trgu francoske revolucije.
Iran bo spet lahko sodeloval na frankfurtskem knjižnem sejmu
21. 05. 1999 10.59
Iran bo deset let po razglasitvi fatve proti pisatelju Salmanu Rushdieju oktobra letos prvič spet lahko sodeloval na frankfurtskem knjižnem sejmu. Nadzorni svet knjižnega sejma se je na svoji zadnji seji namreč odločil, da iranskim založbam in avtorjem spet dovoli sodelovanje na eni najpomembnejših knjigotrških prireditev na svetu, je včeraj sporočilo vodstvo sejma. Knjižni sejem bo v Frankfurt na lastne stroške povabil dve neodvisni iranski založbi in pripravil pogovor o položaju avtorjev in založb v Iranu. Iranu so leta 1989 zaradi razglasitve smrtne kazni proti Rushdieju prepovedali sodelovanje na knjižnem sejmu. Sedanji iranski predsednik Mohamed Hatami pa se je septembra lani javno distanciral od fatve, ki jo je razglasil vodja islamske revolucije ajatola Homeini.
Retrospektiva iranskega režiserja Mohsena Makhmalbafa
17. 05. 1999 15.50
V sredo, 19. maja, se bo ob 20.15 bo v dvorani Slovenske kinoteke začela retrospektiva iranskega filmskega režiserja Mohsena Makhmalbafa.
Boris Jelcin podvojil število praznikov v Rusiji
07. 05. 1999 09.42
Ruski predsednik Boris Jelcin je v sedmih letih predsednikovanja v Rusiji uvedel 43 novih praznikov in dela prostih dni ter hkrati skrbno ohranil 31 nekdanjih komunističnih, je pred dnevi poročal časnik Komersant. Večina teh praznikov je profesionalnih, med njimi dan ribičev, dan carinikov, državni dan gasilcev, in padejo na nedeljo. Kakih 15 praznikov obeležuje velike zgodovinske trenutke sovjetske in ruske vojske. Jelcin je uvedel tri dela proste dni, ki pred njim niso obstajali, med njima dan proglasitve suverenosti Rusije (12. junija) in dan ustavnosti (12. decembra), nekatere praznike pa je preimenoval. Med njimi 1. maj, nekdaj imenovan dan solidarnosti in delavcev, danes praznik pomladi in dela, v Sovjetski zvezi najbolj spoštovan praznik, dan velike oktobrske revolucije 7. novembra pa je danes dan sporazuma in sprave in je ostal dela prost dan, je poročal moskovski časnik Komersant in se v članku pošalil, da ima Jelcin še 290 dni na razpolago za nove praznike in da v danes kapitalistični Rusiji še nimajo dnevov bank, borz ter nepremičnin.
Portugalska praznuje 25. obletnico konca diktature
25. 04. 1999 13.28
Dan svobode, s katerim se na Portugalskem spominjajo 25. obletnice t.i. nageljnove revolucije, s katero se je na današnji dan leta 1974 končala štiridesetletna diktatura, so danes zabeležili predvsem s slovesnim zasedanjem parlamenta in vojaško parado na Aveniji svobode v portugalski prestolnici.