rimu
Viscontijev film Lepotica v Kinoteki
14. 05. 1998 16.42
V Slovenski kinoteki bodo jutri zvečer zavrteli film Luchina Viscontija Lepotica (Bellissima, 1951); eno najpomembnejših del italijanskega neorealizma pa bo predstavila italijanska scenaristka Suso Cecchi D'Amico, ki bo že popoldne na povabilo Zavoda za odprto družbo - Slovenija predavala v mednarodni šoli filmske pripovedi Pokaži jezik.
Norman namučil Samprasa
13. 05. 1998 07.29
Prvi nosilec teniškega turnirja v Rimu Pete Sampras je v srečanju drugega kroga premagal Šveda Magnusa Normana s 7:6 (10:8) in 6:4. Manj uspešen je bil 16. nosilec Francoz Cedric Pioline, ki je moral priznati premoč domačega povabljenca Davida Sanguinettija.
Slovo Bjoerkmana in Rusedskega
11. 05. 1998 16.02
V prvem krogu teniškega turnirja v Rimu z nagradnim skladom 2,4 milijona dolarjev sta že izpadla dva nosilca. Šveda Jonasa Bjorkmana, sedmopostavljenega igralca, je premagal Belgijec Filip Dewulf s 6:2, 6:3, petega nosilca Britanca Grega Rusedskega pa Čeh Bohdan Ulihrach s 7:5, 7:6 (10:8). Španec Francisco Clavet je ugnal Jugoslovana Dušana Vemiča s 6:3, 6:4.
V Rimu zmagala Hingisova
11. 05. 1998 08.56
Švicarka Martina Hingis je zmagala na teniškem turnirja v Rimu (nagradni sklad 962.000 dolarjev). V finalu je prva nosilka premagala Američanko Venus Williams s 6:3, 2:6, 6:3.
Pod zemeljskimi plazovi na jugu Italije 93 mrtvih
09. 05. 1998 10.25
Po zadnjih začasnih podatkih je pod zemeljskimi plazovi, ki so na jugu Italije zasuli več vasi, umrlo 91 ljudi, najmanj 100 pa jih še pogrešajo.
Gostovanje Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd v Ljubljani
08. 05. 1998 08.34
V Cankarjevem domu bo 9. in 10. maja, in sicer v okviru Dnevov Cankarjevega doma (od 8. do 10. maja) gostovalo Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd z delom Dejana Dukovskega Sod smodnika v režiji Slobodana Unkovskega. Glasbo je napisal nekdanji član makedonske skupine Leb i sol Vlatko Stefanovski, med drugim pa bodo nastopili Dragan Nikolić, Vojislav Brajović, Branko Cvejić, Mirjana Karanović in Josif Tatić. Sod smodnika je drama mladega makedonskega avtorja Dejana Dukovskega (v srbščino jo je prevedel Jovan Ćirilov), ki jo igrajo na številnih evropskih odrih. V 11 kratkih prizorih predstavi niz medčloveških odnosov, v vsej njihovi tragiki, ki pa je pospremljena s precejšnjo mero črnega humorja. Po drami, ki jo je beograjsko gledališče med drugim predstavilo na bienalu v Bonnu in na jesenskem festivalu v Rimu, naj bi režiser Goran Paskaljević posnel tudi film.
Sestri Williams v četrtfinalu, konec za Seleševo
07. 05. 1998 18.27
Nastop v četrtfinalu odprtega ženskega teniškega prvenstva Italije v Rimu z nagradnim skladom 926.250 ameriških zelencev sta si že zagotovili temnopolti ameriški sestri Serena in Venus Williams. Mlajša Serena je presenetljivo gladko s 6:2 in 6:2 ugnala sedmo nosilko Španko Conchito Martinez, starejša Venus pa je Francozinji Alexandri Fusai v obeh nizih prepustila le po eno igro. Zato pa se je v drugem krogu poslovila Monika Seleš, ki jo je v treh nizih odpravila Francozinja Sandrine Testud.
Venus Williams in Martinezova v tretjem krogu
07. 05. 1998 09.20
Ameriška teniška igralka Venus Williams se je uvrstila v tretji krog teniškega turnirja v Rimu. V drugem krogu je premagala Španko Mario Sanchez Lorenzo s 6:1, 6:4. V ameriškem dvoboju je Lisa Raymond ugnala Anne Miller s 6:3, 3:6, 7:6 (9:7). Italijanka Alexandra Fusai je bila uspešnejša od Čehinje Jane Novotne z 2:6, 7:6 (7:2), 6:3, Španka Conchita Martinez pa je ugnala rojakinjo Christino Valero s 6:3, 7:5.
Hingisova v četrtfinalu
07. 05. 1998 07.21
V četrtfinale ženskega teniškega turnirja v Rimu se je uvrstila tudi prva igralka sveta Švicarka Martina Hingis, ki je brez težav odpravila Romunko Irino Spirleo. Ob Hingisovi sta se v četrtfinale uvrstili tudi Rusinja Ana Kurnikova in Španka Arantxa Sanchez.
V Italiji pod zemeljskim plazom umrlo najmanj 22 ljudi
06. 05. 1998 17.49
22 oseb je umrlo, 52 pa jih pogrešajo, potem ko je več vasi v deželi Campania na jugu Italije v noči na sredo poplavilo blato, ki so ga sprožile hude padavine, je sporočila civilna zaščita v Rimu. 1300 oseb je moralo zapustiti domove. Na kraj nesreče, manj kot sto kilometrov od Neaplja, je prihitelo 1600 vojakov, gasilcev, policistov in karabinjerjev.
Seleševa brez težav v tretji krog
06. 05. 1998 17.34
Šesta nosilka ženskega teniškega turnirja v Rimu - nagradni sklad je 926.250 ameriških dolarjev - Američanka Monika Seleš v drugem krogu ni imela večjih težav z domačinko Silvio Farino, saj jo je odpravila s 6:2 in 6:1. Uspešna je bila tudi šesta postavljena igralka, Hrvatica Iva Majoli, ki je Nemki Jani Kandarr sicer oddala prvi niz (4:6), vendar naslednja dva z enako mero dobila ter se uspela uvrstiti v tretji krog.
Grafova napoveduje konec
03. 05. 1998 12.27
Nemka Steffi Graf načrtuje umik iz svetovnega teniškega cirkusa. "Že pri naslednji, čeprav še tako majhni zdravstveni težavi bom odnehala,"je povedala 28-letnica za nemško revijo Focus. Grafova je obenem potrdila, da zaradi nove poškodbe ne bo nastopila tako na turnirju v Rimu kot na odprtem prvenstvu Francije v Parizu.
Grafove ne bo v Rim
02. 05. 1998 09.46
Nekdanja prva dama svetovnega tenisa Nemka Steffi Graf je še za en teden prestavila svoj povratek v "beli cirkus". Po operaciji kolena se Grafova, ki je zdaj zdrsnila na 33. mesto na lestvici WTA, že nekaj časa neuspešno vrača med najboljše igralke. Zdaj je že jasno, da ji to ne bo uspelo niti v Rimu, kjer se je v ponedeljek začenja odprto prvenstvo Italije. Steffi Graf je zadnjič nastopila marca v Indian Wellsu, ko se ji je v polfinalnem obračunu z olimpijsko zmagovalko Lindsay Davenport obnovila poškodba.
Predsednik Jelcin nasprotuje velikemu pritisku na Beograd
30. 04. 1998 14.57
Ruski predsednik Boris Jelcin se je v današnjem telefonskem pogovoru z italijanskim premierom Romanom Prodijem izrekel proti vsakemu ukrepu proti Beogradu, ki bi temeljil na izvajanju velikega pritiska, so povedali v Kremlju. Rusija se včeraj v Rimu ni pridružila ostalim članicam kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo, Nemčiji, ZDA, Franciji, Veliki Britaniji in Italiji, pri napovedi novih sankcij proti ZRJ in Srbiji.
Sestanek kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo v Rimu
29. 04. 1998 15.42
Politični direktorji šestih držav članic kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo so v Rimu začeli sestanek, na katerem bodo poskušali oblikovati skupno stališče v zvezi s krizo na Kosovu, ki grozi, da bo destabilizirala celotno območje Balkana. Cilj srečanja je "zaustavitev stopnjevanja napetosti" ter vzpostavitev pogojev za začetek dialoga med sprtima stranema, je pred srečanjem izjavil državni sekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino.
Poroka naslednikov habsburške dinastije
20. 04. 1998 08.48
Naslednika habsburške dinastije, nadvojvodinja Margarita Habsburg-Lotrinška in grof Piatti Benedict, sta se v soboto poročila v cerkvi Svetega Mateja v Budimpešti. Svatbe se je udeležilo 300 gostov.
Papež daruje velikonočno mašo
12. 04. 1998 12.27
Papež Janez Pavel II. je na Petrovem trgu v Vatikanu začel velikonočno mašo. Kljub mrzlemu vremenu se je pred cerkvijo Sv. Petra zbralo več deset tisoč vernikov in turistov. Po bogoslužju bo papež prebral tradicionalno sporočilo miru in vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa bo iz lože bazilike sv. Petra okrog 12. ure podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Z velikonočno mašo se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja.
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
Nadaljevanje velikonočnih slovesnosti v Rimu
11. 04. 1998 10.25
Papež Janez Pavel II. bo drevi v okviru velikosobotne vigilije krstil devet vernikov iz različnih delov sveta, starih med 14 in 49 let. Sicer pa na vigiliji v bazliki Svetega Petra pričakujejo več tisoč vernikov. V predverju bazilike bodo prižgali velikonočni ogenj, ki ga bo nato papež v spremstvu kardinalov in škofov prenesel v zatemnjeno cerkev. Medtem pa so že skoraj končane priprave za jutrišnjo papeževo velikonočno mašo, ki naj bi kljub spremenljivemu vremenu potekala na prostem, na trgu Svetega Petra, ki je tudi letos okrašen s cvetjem iz Nizozemske. Po maši bo papež podelil svoj blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).
Križev pot v Rimu
10. 04. 1998 09.53
Papež Janez Pavel II. bo zvečer pri koloseju vodil tradicionalni križev pot, s katerim se bo spominjal poti Kristusovega trpljenja. 77-letni papež Janez Pavel II. bo križ nosil na začetku in na koncu poti s 14 postajami. Papež Janez Pavel II. je danes kot vedno na veliki petek v baziliki Svetega Petra spovedal 16 vernikov. Med verniki je bilo deset Italijanov, dva Španca, Poljakinja, Američana in ženska iz Burkine Faso. Papež je dejal, da številne nepravičnosti v mnogih delih sveta še podaljšujejo Kristusovo trpljenje. "Pri tem imam v mislih kraje, kjer ljudi žalijo in ponižujejo, pretepajo in jih izkoriščajo. Kristus še vedno trpi in umira v vsakem človeku, v katerem vladata sovraštvo in nasilje, sebičnost in ravnodušnost."
Priprave na oblikovanje mednarodnega sodišča za genocid
04. 04. 1998 12.38
Predstavniki več kot stotih držav so se včeraj v New Yorku udeležili zadnjega pripravljalnega sestanka za oblikovanje mednarodnega sodišča za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine.
Italijanska katoliška cerkev se je opravičila judovski skupnosti
03. 04. 1998 17.25
Italijanska katoliška cerkev priznava, da je v Italiji obstajal antisemitizem, zato se judovski skupnosti opravičuje ter ob tem izraža obžalovanje, je zapisano v dokumentu italijanske škofovske konference, ki ga je danes v Rimu objavila italijanska judovska skupnost. Kot poudarja pismo, ki ga je 16. marca predsednik sekretariata škofovske konference za dialog med cerkvami Giuseppe Chiaretti izročil rimskemu rabinu Eliu Toaffu ter predsednici Zveze judovskih skupnosti v Italiji Tullii Zevi, "sedanjost od nas zahteva, da ne glede na preteklost priznamo resničnost dejstev ter sprejmemo odgovornost zanje, tudi če so le-ta boleča".
Valentino prejel državno priznanje
03. 04. 1998 10.29
Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je italijanskega modnega kreatorja Valentina nagradil z medaljo za dosežke v italijanski modni industriji in pri uveljavitvi ugleda italijanske mode po svetu. Scalfaro je 65-letnemu Valentinu, s pravim imenom Valentino Garavani, medaljo izročil v predsedniški palači v Rimu.
Banca di Roma zašla v rdeče številke
27. 03. 1998 09.24
Italijanska poslovna banka Banca di Roma je poslovno leto 1997 končala v rdečih številkah. Kot so sporočili v Rimu, je matična hiša ustvarila neto izgubo v višini 2,914 milijarde lir; še leto prej je zabeležila 103,2 milijarde lir dobička.
V Rimu uničili pedofilsko mrežo na Internetu
24. 03. 1998 16.28
Italijanska policija je danes sporočila, da je v Rimu uničila mrežo pedofilov, ki se je na Internetu ukvarjala izključno z objavo in prodajo pornografskih fotografij otrok. Karabinerji so sporočili, da so med devetmesečno preiskavo zaplenili približno 20.000 izredno nasilnih pornografskih fotografij otrok, med njimi tudi dvoletnega v spolnem odnosu z živaljo. Policija je aretirala sedem ljudi, tudi enega od šestih vodij mreže, ostalih pet pa je zadržala v hišnem priporu.
Albrightova: Jelcin obvladuje razmere v državi
24. 03. 1998 16.08
Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright je danes v Rimu ocenila, da ruski predsednik Boris Jelcin po odstavitvi vlade obvladuje razmere v državi. Albrightova je na skupni novinarski konferenci z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem namreč dejala, da "ima Jelcin vse niti v rokah" in je kot demokratično izvoljeni predsednik imel pravico, da spremeni vlado. Povedala je tudi, da bodo ZDA tudi v prihodnje opazovale razmere v Rusiji in da bodo ohranile dobre stike z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom, s katerim se bo sestala nocoj v Bonnu. Albrightova je v Rim prispela davi, popoldne pa bo že odpotovala v Bonn, kjer se bo jutri udeležila sestanka kontaktne skupine.
Albrightova danes v Rimu
24. 03. 1998 10.38
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright bo danes obiskala Rim, kjer se bo srečala z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem. Osrednjo pozornost bosta namenila položaju na Kosovu in nasploh v nekdanji Jugoslaviji.
Jean Chretien bo obiskal Slovenijo
17. 03. 1998 10.18
Kanadski premier Jean Chretien bo po vrhunskem srečanju predsednikov držav in vlad sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu (G-7), ki bo maja v britanskem Birminghamu, obiskal Slovenijo in Italijo, so sporočili danes kanadski uradni viri. Chretien bo evropsko turnejo začel v Londonu, kjer bo od 12. do 14. maja, po vrhu, ki bo potekal od 15. do 17. maja, bo odpotoval v Slovenijo, 19. maja pa ga pričakujejo v Rimu. Tu bo ostal do 23. maja.
Scalfaro jutri iz bolnišnice
17. 03. 1998 10.00
Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro bo predvidoma do jutri odpuščen iz bolnišnice Gemelli v Rimu, kjer so ga sprejeli minuli konec tedna. Po besedah vodje kardiološkega oddelka pregled srca in ožilja, ki ga je opravil 79-letni predsednik Scalfaro, ni pokazal nič zaskrbljujočega.
Italijanski muzeji bodo odprti tudi zvečer
12. 03. 1998 07.57
Ljubitelji umetnosti bodo lahko v bodoče italijanske muzeje obiskovali tudi zvečer. 17 muzejev, med njimi tudi galeriji Uffizi v Firencah in Borghese v Rimu, bo od aprila odprtih do 22. ure. Dosedaj so vrata za obiskovalce zapirali že popoldan. Italijanski minister za kulturo Walter Veltroni je napovedal, da bodo nov urnik zaenkrat preizkušali do leta 2000.