rojstva
V Zagrebu odprli razstavo 100 v 1000
13. 12. 2000 00.00
V torek so v zagrebški Nacionalni univerzitetni knjižnici slovesno odprli razstavo z naslovom 100 v 1000 - najbolj znamenite knjige prejšnjega tisočletja. Na razstavi je predstavljenih sto najpomembnejših hrvaških knjig iz preteklega tisočletja s področja književnosti, znanosti in publicistike. Razstavo je slovesno odprl akademik Radoslav Katičič. Knjige so izbrali glede na odmevnost, inovativnost ter prispevek k hrvaški in evropski kulturi. Izbrali so dela hrvaških avtorjev, ne glede na jezik, v katerem so bila napisana, izbirali pa niso med deli še živečih avtorjev. Tako so vključena dela Marina Držiča, Ljudevita Gaja, Petra Hektoroviča, Bartola Kašiča, Jura Kaštelana, Miroslava Krleže, Vladimira Nazora, Vanje Sutliča, Augusta Šenoe, Tina Ujeviča, Fausta Vrančiča pa tudi Franje Tuđmana. Edina avtorica med izbranimi je Ivana Brlič Mažuranič. Razstava je tudi v znaku 550. obletnice rojstva Marka Maruliča in 500. obletnice Judite, prvega avtorskega epa v hrvaškem jeziku, ki ga je napisal Marulič. Razstava bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.
Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.
Roberto Benigni bo snemal Ostržka
04. 12. 2000 00.00
Italijanski komik in režiser Roberto Benigni (48) se je z dobrimi prijatelji zaprl v nek grad v Toskani, kjer bo pisal scenarij za svoj novi film Ostržek. Posneti film o junaku klasike italijanske otroške literature naj bi bil Benignijev sen že od nekdaj.
Kučan odlikoval kulturnike in znanstvenike
04. 12. 2000 00.00
Predsednik Republike Milan Kučan je na današnji slovesnosti v predsedniški palači vrsti zaslužnih umetnikov, znanstvenikov in kulturni ustanovi izročil visoka državna odlikovanja ob njihovih jubilejih. Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije sta prejela operna pevca Vilma Bukovec in Rudolf Francl ob njuni osemdesetletnici za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnih okvirih. S častnim znakom svobode RS pa so bili odlikovani Božena Glavak, dr. Milica Kacin Wohinz, Fran Eržen, Boris A. Novak, med ustanovami pa Dolenjski muzej.
Teden ljubljanske univerze
04. 12. 2000 00.00
Na Univerzi v Ljubljani praznujejo 3. decembra dan univerze, saj se je na ta dan leta 1919 resnično začelo delo na univerzi, ki je bila ustanovljena julija istega leta. Letos se bo obeležitev njenega rojstnega dne raztegnila kar na teden Univerze v Ljubljani, v okviru katerega se bo od danes do petka zvrstila vrsta zanimivih prireditev. Slavnostni teden se bo začel danes z otvoritvijo mednarodnega znanstvenega simpozija ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna z naslovom Romantična pesnitev, ki ga pripravlja oddelek za slovanske jezike in književnosti na filozofski fakulteti. Na fakulteti za elektrotehniko bodo svojim študentom podelili Vidmarjeve nagrade in priznanja, skupaj s fakulteto za računalništvo in informatiko pa bodo predstavili sistem računalniške telefonije. Na naravoslovnotehniški fakulteti bodo ob dnevu rudarjev in montanistov pripravili strokovno posvetovanje, na ekonomski fakulteti bodo imeli novinarsko konferenco ob 9000. diplomi univerzitetnega programa ekonomije, na medicinski fakulteti pa bodo podelili diplome gostujočim profesorjem fakultete.
Matineja na ptujskem gradu
03. 12. 2000 00.00
Pokrajinski muzej Ptuj je danes na ptujskem gradu pripravil matinejo, v okviru katere so odprli dve ločeni razstavi. V razstavišču v drugem nadstropju je na ogled razstava slik na steklo, ki jo je pripravila Monika Simonič, v palaciju pa so predstavili način obrambe vinogradov proti toči od zadnjih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Avtor te razstave je Andrej Brence. Z matinejo se Pokrajinski muzej Ptuj pridružuje prireditvam ob spominu na 200. obletnico rojstva Franceta Prešerna.
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva
29. 11. 2000 00.00
V KUD-u France Prešeren bodo tudi letos priredili Prešernovanje, ko bo od 1. do 8. decembra v Trnovem vrsta literarnih in glasbenih prireditev, ubranih v spomin na pesnika. Vse se bo začelo v petek, 1. decembra, s tekmovanjem srednješolcev v gledaliških improvizacijah pod naslovom Prešerna šila in nato večerom romske glasbe z ansamblom Šukar. Teden dni kasneje se bo Prešernovanje končalo z večerom Odštekani Prešeren, priredbami njegovih pesmi v različnih glasbenih stilih za najrazličnejše izvajalce, od rocka in rapa do jazza. Prešernovanje KUD na pesnikov rojstni dan prireja od leta 1997.
200-letnica Prešernovega rojstva
28. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva je kranjska mestna občina skupaj z Gorenjskim muzejem pripravila že tradicionalno razstavo Likovni umetniki za Prešernovo mesto. Njen osnovni namen je bil in ostaja predstavitev Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, od samega začetka pred petimi leti pa pri razstavi sodelujejo tudi člani Likovnega društva Kranj. Razstava bo v času praznovanja 200-letnice pesnikovega rojstva na ogled v galerijah Mestne hiše na Glavnem trgu v Kranju in prostorih Mestne občine Kranj. Letošnja razstava ni samo nadaljevanje prejšnjih prireditev te vrste, marveč so imeli pripravljalci v mislih njen posebni namen, da naj bi bila prirejena kot uvod v stalno zbirko slikarske in kiparske umetnosti našega časa na Gorenjskem. Po besedah župana Mohorja Bogataja je razstava le ena od številnih "prireditev in pridobitev", ki jih je občina pripravila ob praznovanju 200-letnice Prešernovega rojstva
Šestnajsti knjižni sejem
28. 11. 2000 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so slavnostno odprli 16. knjižni sejem, ki bo potekal v znamenju 450. obletnice izida prve slovenske knjige in 200. obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ob odprtju - slavnostna govornica je bila pisateljica Desa Muck - so podelili Schwentnerjevo priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja domovine. Sejem v organizaciji Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije in Cankarjevega doma bo potekal do 3. decembra.
Prešeren na spletni strani
27. 11. 2000 00.00
Nekaj dni pred obletnico rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna se je odprla nova spletna stran, kjer bomo od danes naprej poleg obširnih podatkov in portretov lahko prebirali tudi celotne poezije, prisluhnili recitacijam domačih in tujih umetnikov - atraktivna je izvedba Vanese Redgrave -in se preizkusili v kvizu.
Obletnica Antona Martina Slomška
25. 11. 2000 00.00
Pred jutrišnjo 200-letnico rojstva blaženega škofa Antona Martina Slomška bo v mariborski stolnici na Slomškovem trgu danes ob 18. uri slovesna večerna maša. Po maši bo v okviru Slomškovega večera koncert Stolnega zbora pod vodstvom Lučke Fortek-Hojnik in organista Mateja Podstenška, so sporočili iz mariborske škofije. Na Slomškov rojstni dan in slovesni praznik Kristusa Kralja pa bo jutri, 26. novembra, ob 9. uri v stolnici slovesna škofova sveta maša, ki jo bo daroval mariborski škof Franc Kramberger. Pri maši bodo škofu Krambergerju čestitali za 40 let duhovniške in 20 let škofovske službe.
Unikata po 450 letih v Sloveniji
24. 11. 2000 00.00
Ob 450-letnici od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja, je slovenski predsednik Milan Kučan v Cankarjevem domu odprl razstavo Prve slovenske knjige, kjer so razstavljeni vsi slovenski tiski iz 16. stoletja, prvič po 450 letih pa sta v Sloveniji na ogled unikata prvih dveh Trubarjevih del. V otvoritvenem govoru je izrazil hvaležnost začetnikom slovenske besede, Trubarju, Bohoriču in Dalmatinu. Ti so po njegovih besedah ustvarili prihodnost, ki nam je kasneje dala Prešerna, Kosovela, Gradnika in druge.
Italijani pozabili na Avstrijo
24. 11. 2000 00.00
Italijanska pošta je ob 100. obletnici rojstva nekdanjega italijanskega zunanjega ministra Gaetana Martina izdala spominsko znamko za 800 lir. Toda zaradi napake bodo morali iz prodaje umakniti celotno serijo. Na znamki je poleg Martina v ozadju tudi zemljevid združene Evrope. A glej ga zlomka - na njemu ni Avstrije, Nemčija pa sega do Brennerja. Predsednik italijanskega kluba za poštne znamke Carlo Giovanardi se je pošalili: "Razumljivo mi je, da je Avstrija zaradi Haiderja utrpela sankcije, da pa so jo enostavno zbrisali z zemljevida, se mi pa zdi rahlo pretiravanje."
Krka podarila dve Jakčevi olji
23. 11. 2000 00.00
Ob zaključku sezone je Galerija Božidar Jakac pripravila novinarsko konferenco. Na njej so predstavniki novomeške Krke osrednji kostanjeviški kulturni ustanovi podarili tudi dvoje ključnih del Božidarja Jakca. Veliki olji Kurent in Poslušalka sodita v zgodnejše obdobje uglednega slovenskega grafika, saj sta nastali leta 1921. Okrog milijonov tolarjev vredni umetnini so obnovili v Restavracijskem ateljeju Narodne galerije v Ljubljani in se bosta pridružili številnim delom, ki jih je Jakac podaril rojstnemu mestu svoje matere. Kostanjeviška kulturna ustanova je sicer za svoje stalne razstave letos s pomočjo donatorjev pridobila še nekaj likovnih del, prevzeli pa so tudi grafične plošče Božidarja Jakca.
9. številka Kranjskega zbornika
23. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva velikana slovenske poezije Franceta Prešerna in kranjskem občinskem prazniku, so danes v Prešernovem mestu Kranju predstavili že deveto številko Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. Dvesto letnica Prešernovega rojstva je za Slovence pomemben jubilej in prav v tem zborniku so njegovi snovalci velikemu pesniku dali poseben poudarek. Prešeren je svoja zadnja leta preživel v Kranju, kjer je tudi pokopan, po njem pa je v gorenjskem središču poimenovanih tudi več kulturnih institucij. O Prešernovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori zapis akademika Borisa Paternuja Prešeren danes, v katerem razmišlja o Prešernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tem pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugačnem svetu kultur.
Berlinski festival jazz glasbe
02. 11. 2000 00.00
V berlinski Hiši svetovnih kultur se bo s spominom na ameriškega glasbenika Louisa Armstronga nocoj začel berlinski festival jazz glasbe. Ob 100. obletnici rojstva slavnega pevca in trobentača bo Big Band radijske hiše WDR iz Kölna skupaj s trobentačem Nicholasom Paytonom na nocojšnji otvoritveni slovesnosti izvajal Armstrongove pesmi. Letošnji festival, ki bo zadnji pod umetniškim vodstvom Alberta Mangelsdorffa, se bo zaključil 5. novembra. Med vrhunce festivala spadajo tudi nastopi saksofonista Jamesa Carterja in pevca Andya Beya, posebnost letošnjega prireditve pa je tudi v tem, da bo na njem posebna pozornost namenjena nastopom glasbenic.
Začetek Film video monitorja
26. 10. 2000 00.00
V Kulturnem domu v Gorici se je začel 15. Film video monitor, na katerem v Italiji predstavijo novosti slovenskega filma in ustvarjanja na področju videa, dokumentarnega filma in letos prvič tudi web produkcije - ustvarjanja na svetovnem spletu.
Na Dunaju odkrili Prešernov relief
25. 10. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna so danes na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo, delo letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja Mirsada Begiča. Slovesnosti so se udeležili slovenski zunanji minister Lojze Peterle, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgel in drugi visoki gosti. Minister Peterle je imel popoldne
Begičev bronasti relief na Dunaju
24. 10. 2000 00.00
V spomin na 200-letnico rojstva Franceta Prešerna bodo v organizaciji veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze jutri, 25. oktobra, slovesno odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo. Relief je zasnoval akademski kipar iz Ljubljane Mirsad Begič. Na priložnostni slovesnosti bo o Prešernu in Dunaju govoril akademik Matjaž Kmecl. Prešernove verze bo v lastnem prevodu bral Klaus Detlev Olof, Cankarjeve zapise o slovenski literaturi pa Erwin Köstler.
Na Japonskem odprli Lennonov muzej
07. 10. 2000 00.00
Vdova britanskega pevca Johna Lennona, Yoko Ono, je v predmestju Tokia slovesno odprla prvi muzej, popolnoma posvečen članu legendarne liverpoolske skupine The Beatles. Na 3600 kvadratnih metrih in v dveh nadstropjih popolnoma nove zgradbe je mogoče v muzeju med drugim videti na roko napisane Lennonove partiture in kitaro, ki jo je slavni glasbenik igral v šestdesetih. Razstavljena sta tudi zasebni dnevnik, ki ga je Lennon pisal leta 1952, in vsa dokumentacija o okoliščinah njegove smrti. Pred njegovim newyorškim stanovanjem ga je 8. decembra 1980 ubil Mark David Chapman.
Predsednik Kučan danes v Španiji
05. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan se danes v Toledu udeležuje komemorativne slovesnosti ob 500-letnici rojstva španskega kralja Karla V.
Spomenik Francu Jelovšku
04. 10. 2000 00.00
V Mengšu so nocoj, prav na 300-letnico umetnikovega rojstva, slikarju in baročnemu freskantu Francu Jelovšku pred tamkajšnjo mežnarijo odkrili spomenik, delo akademskega kiparja Bojana Kunaverja. O utemeljitelju slovenskega baročnega stenskega slikarstva je spregovoril predsednik SAZU France Bernik, kip pa je odkril predsednik vlade Andrej Bajuk. "Franc Jelovšek je bil velik mož in najpomembnejši slovenski freskant," je poudaril akademik. Spomenik uglednemu Mengšanu so odkrili v sklopu t.i. programa Jelovšek, ki ga od leta 1993 uresničuje Muzej Mengeš v sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom, ki nosi slikarjevo ime.
Predsednik Kučan jutri v Španiji
04. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan se bo jutri v Toledu udeležil komemorativne slovesnosti ob 500-letnici rojstva španskega kralja Karla V. V Španiji ob tej priložnosti že vse leto potekajo številne prireditve, sklep praznovanja pa bo jutrišnje odprtje razstave Carolus v Toledu. Udeležbo na slovesnosti so poleg slovenskega napovedali tudi predsedniki Nemčije, Avstrije, Belgije, Nizozemske, Švice, Madžarske in Hrvaške, so sporočili iz urada predsednika države.
Krstna uprizoritev Kosmačeve novele
26. 09. 2000 00.00
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo v četrtek, 28. septembra, na dan 90. obletnice rojstva Cirila Kosmača (1910-1980), kot prvo predstavo nove sezone uprizorilo priredbo komedije Tistega lepega dne, po kateri je bil posnet eden najlepših slovenskih filmov. Tistega lepega dne velja med vsemi Kosmačevimi novelami za najbolj razposajeno besedilo. Kljub temu, da se zgodba dogaja v času fašističnega nasilja in raznorodovanja, se v Kosmačevi pripovedi oblikuje zanj značilno ravnovesje med trpkostjo in humorjem.
Spomin na Prešernovo rojstvo
24. 09. 2000 00.00
V mestu Edmonton v kanadski provinci Alberta so v spomin na 200-letnico rojstva največjega slovenskega pesnika pripravili mednarodni simpozij z naslovom "France Prešeren in njegov čas" ter kulturni večer z naslovom "France Prešeren v glasbi, dramski uprizoritvi in v branju njegove poezije".
Poezija express v Celju
15. 09. 2000 00.00
Na celjski železniški postaji se je danes ustavil Poezija Express - vlak literature Evropa 2000. Z vlakom so se poleg avtorjev Beletrine, knjižne zbirke Študentske založbe, in tujih gostov, pesnikov in pisateljev, pripeljali še glasbeniki, požiralci ognja, žonglerji, novinarji in drugi. Vlak literature je prispevek sodelavcev Študentske založbe k praznovanju dvestoletnice rojstva Franceta Prešerna, k spletu dogodkov v okviru Prešernega leta.
Končuje se mednarodni Vebrov kongres
23. 08. 2000 00.00
V Celjskem Domu sv. Jožefa se danes končuje 4. mednarodni Vebrov kongres, ki se je pričel 19. avgusta. Letošnjega kongresa, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Franceta Vebra, enega največjih slovenskih filozofov, organiziralo Slovensko filozofsko društvo v sodelovanju s katedrami za filozofijo univerz v Mariboru in Ljubljani ter graškega Inštituta za filozofijo, se je udeležilo več kot 90 domačih in tujih filozofov, ki so posebno pozornost namenili Fenomenološki tradiciji v Sloveniji in sosednjih državah. Sodelujoči v razpravah so skušali tudi odgovoriti na vprašanje povezanosti duše in telesa oziroma možganov in naše zavesti, saj so bili ti pojmi prisotni v Veberovi filozofiji psihologije, ki je tako v slovenskem kot v avstrijskem prostoru zadnje čase znova aktualizirana. Na letošnjem Vebrovem kongresu so filozofi del svoje pozornosti namenili tudi obsežnemu opusu znanega sodobnega ameriškega filozofa Therryja Horgana.
Madonna rodila dečka
12. 08. 2000 00.00
Ameriška pop zvezda Madonna je včeraj rodila dečka, je sporočila pevkina tiskovna predstavnica Liz Rosenberg, ki pa kraja rojstva ter podatkov o otrokovi teži in višini ni navedla. "Angleški filmski režiser Guy Ritchie in Madonna z veseljem naznanjata, da se jima je 11. avgusta rodil sin Rocco Ritchie," je povedala Rosenbergova. Rok poroda je bil sicer predviden za september.
Nagrada za Walterja Kempowskega
10. 08. 2000 00.00
Nemški pisatelj Walter Kempowski (Nemška kronika) bo prejel letošnjo knjižno nagrado Heimita von Dodererja. Nagrado v vrednosti 30.000 mark bodo podelili 2. septembra v Muzeju za uporabno umetnost v Kölnu. Ustanovili so jo ob 100. obletnici rojstva dunajskega pisatelja Heimita von Dodererja, vsako leto pa jo podelijo za izredno literarno delo z nemškogovorečega območja, ki ga odlikuje izreden občutek za jezik in originalnost v tradiciji pisatelja Von Dodererja.
Roberto Benigni bo Pinocchio
27. 07. 2000 15.46
Italijanski filmski igralec Roberto Benigni, ki je bil za film Življenje je lepo nagrajen tudi z več oskarji, se bo v svoji naslednji filmski stvaritvi posvetil zgodbi Ostržka. Filmsko zgodbo bo posnel po istoimenski knjigi Carla Collodija. Scenarij bo napisal njegov dolgoletni sodelavec Vincenzo Cerami, v filmu o Ostržku pa bo sodelovala tudi Benignijeva soproga, igralka Nicoletta Braschi. Benigni je italijanskim medijem med drugim povedal, da si že leta, morda celo od rojstva želi, da bi mu ''zrastel nos''. Igralec pa se tudi sicer primerjal s ''Pinochhiom'', ki mu je nos zrastel vsakič, ko se je zlagal. Za zdaj še ni znano, kdaj bodo začeli snemati film.