rojstva
Minister Školč o obnovi Prešernove hiše
27. 01. 2000 14.44
Na povabilo župana Mestne občine Kranj Mohorja Bogataja se bo minister za kulturo Jožef Školč danes popoldne na občinskem sedežu pogovarjal predvsem o obnovi Prešernove hiše in Prešernovega gledališča v Kranju, pripravljenih projektih za obeleževanje Prešernovega leta in drugi problematiki s področja kulture.
Danes obletnica Plečnikovega rojstva
23. 01. 2000 11.05
Januarja se spominjamo kar dveh obletnic velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), ki je ustvarjal v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Sedmega je bila obletnica njegove smrti, danes, 23. januarja pa je poteklo 138 let od njegovega rojstva. Dijaki in profesorji Plečnikove gimnazije v Ljubljani so si praznovanje arhitektovega rojstnega dne zamislili kot srečanje dijakov z nekdanjimi gimnazijci s popularne ''šubičke''. Vsako leto bo nekaj teh, zdaj uspešnih umetnikov, zdravnikov, piscev, politikov, novinarjev, ekonomistov, filozofov in drugih predstavilo svoje poti in delo.
Obletnica Plečnikovega rojstva
20. 01. 2000 12.19
Januarja se spominjamo kar dveh obletnic velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), ki je ustvarjal v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Sedmega je bila obletnica njegove smrti, 23. januarja pa bo poteklo 138 let od njegovega rojstva. Dijaki in profesorji Plečnikove gimnazije v Ljubljani so si praznovanje arhitektovega rojstnega dne zamislili kot srečanje dijakov z nekdanjimi gimnazijci s popularne ''šubičke''. Vsako leto bo nekaj teh, zdaj uspešnih umetnikov, zdravnikov, piscev, politikov, novinarjev, ekonomistov, filozofov in drugih predstavilo svoje poti in delo.
Veleposlanik obiskal društvo Ivan Cankar v Sarajevu
13. 01. 2000 21.33
Slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič se je danes ob obisku Slovenskega kulturnega društva Ivan Cankar v Sarajevu seznanil z dejavnostmi društva ob praznovanju 200-letnice rojstva Franceta Prešerna, so sporočili z veleposlaništva Slovenije v Sarajevu.
Prešernovo gledališče pripravlja predstavo
13. 01. 2000 15.04
V okviru Prešernovega leta in počastitev 200-letnice rojstva najpomembnejšega slovenskega pesnika bo kranjsko gledališče, ki se ponaša s pesnikovim imenom, konec meseca pripravilo posebno, zunajrepertoarno dramsko-literarno predstavo z naslovom Prešeren V peklu; naslov velja razumeti določno in hkrati v metaforičnem smislu; dramatiziran dialog med pesnikom in učencem, ki sta ga na podlagi Prešernove poezije oblikovala Sanja Ivič in Zlatko Bourek, je namreč umeščen v nekdanjo kranjsko gostilno V peklu, je povedala Marinka Poštrak, ki vodi umetniški oddelek Prešernovega gledališča.
Jelcin odpotoval v Izrael
05. 01. 2000 20.04
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin je danes s soprogo Naino odpotoval v Izrael, kjer se bo jutri udeležil praznovanja pravoslavnega božiča. Ob odhodu je novinarjem med drugim povedal, da sebe smatra za prvega predsednika Rusije, so poročali ruski mediji.
Manjše težave z milenijeskim hroščem
03. 01. 2000 21.56
Iz sveta o kakšnih večjih težavah zaradi milenijskega hrošča ne poročajo. Manjše težave so bile v nekaj urah odpravljene, večina zapletov pa je bila predvsem zabavne narave.
Patriarhi pravoslavnih cerkva na poti v Sveto deželo
02. 01. 2000 17.12
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksij II. in patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle sta danes odpotovala v Sveto deželo, kjer bosta sodelovala na slovesnostih ob drugem tisočletju Kristusovega rojstva. Voditelji vseh pravoslavnih cerkva so namreč povabljeni, da se na pravoslavni božič 7. januarja udeležijo bogoslužja v Betlehemu.
Leto okroglih obletnic
02. 01. 2000 12.38
Prelomno leto 2000 bo za Slovenijo tudi leto okroglih obletnic. Desetletje bo minilo od nekaterih ključnih dogodkov, ki so vodili k samostojnosti Slovenije in so pomenili uresničevanje vse glasnejših zahtev po demokratizaciji, suverenosti slovenskega naroda in uvedbi političnega pluralizma, ki so zaznamovale konec osemdesetih let. Sicer bomo v letu 2000 zaznamovali tudi nekatere druge okrogle obletnice. 10. oktobra bo minilo 80 let od plebiscita na Koroškem, na katerem so se prebivalci odločali med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo; večina se je odločila za Avstrijo; prav tako 80 let pa bo 12. novembra minilo od podpisa Rapalske pogodbe, s katero so Goriška, del Notranjske, Trst in vsa Istra pripadli Italiji. 26. novembra bo minilo 200 let od rojstva slovenskega nabožnega pisatelja in pesnika, mariborskega škofa Antona Martina Slomška, ki so ga 19. septembra 1999 razglasili za blaženega. Dan kasneje bomo obeležili 135 let od rojstva začetnika krščanskega socialnega gibanja na Slovenskem Janeza Evangelista Kreka. 2. aprila bo preteklo 150 let, odkar je v Ljubljani izšel prvi slovenski uradni list Ljubljanski časnik, 5. junija pa bomo zaznamovali 45 let od odprtja novega sejmišča v Ljubljani. 8. junija bo minilo 450 let od izida prvih slovenskih knjig, Abecednika in Katekizma, 7. julija pa 865 let od začetka rednega meniškega življenja v cistercijanskem samostanu Stična. Slovenska prestolnica Ljubljana bo 10. septembra zabeležila 95. obletnico odkritja Prešernovega spomenika.
Bodoče mamice stavijo na 1. januar
29. 12. 1999 19.05
Na ducate Britank, ki pričakujejo naraščaj, se je na zadovoljstvo sprejemalcev stav odločilo za stave, da bodo rodile na prvi dan leta 2000.
Leto 2000 - Prešernovo leto
28. 12. 1999 16.00
Slovenska vlada je na predlog ministrstva za kulturo določila leto 2000 za Prešernovo leto - leto kulture. Dvestoletnica Prešernovega rojstva sovpada s prelomom tisočletja, zato je to priložnost za novo samospraševanje o pesnikovem pomenu za slovenski narod in vsakega posameznika.
Spominska plošča Matiji Tomcu
27. 12. 1999 16.11
Ob stoletnici rojstva Matije Tomca so na skladateljevi rojstni hiši v Kapljišču pri Metliki v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Ploščo je odkril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Ob tej priložnosti je spominsko mašo v farni cerkvi v Podzemlji daroval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Matija Tomc se je rodil 25. decembra v Kapljišču, umrl pa je 8. februarja leta 1986 v Domžalah. Leta 1924 je diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani in leta 1930 iz orglarstva na Dunaju, kjer je študiral tudi kompozicijo. V letih od 1930 do 1945 je bil profesor glasbe v šentviških Škofovih zavodih, po vojni pa do leta 1973 kaplan oz. župnik v Domžalah. Od leta 1932 do 1947 je poučeval tudi orgle na Glasbeni matici, Državnem konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Tomaszewski v Mestni galeriji
22. 12. 1999 20.34
Muzej plakata v poljskem Wilanowu je 10. junija letos počastil 85-letnico rojstva in šest desetletij aktivnega umetniškega ter pedagoškega delovanja prof. Henryka Tomaszewskega z njegovo prvo samostojno razstavo v tej ustanovi.
Boell pri Založbi Urbar Agart
21. 12. 1999 16.08
Ob obletnici rojstva nemškega klasika in Nobelovega nagrajenca Heinricha Boella je Založba Urbar Agart danes v knjigarni Konzorcij predstavila njegov posmrtno izdani roman Angel je molčal in pesniško zbirko Mesta tihe sreče, ki ju je prevedel Aleš Učakar.
Letošnja knjižna bera Slovenske matice
16. 12. 1999 19.55
Predsednik Slovenske matice prof. dr. Joža Mahnič je skupaj z avtorji, prevajalci in uredniki danes predstavil letošnjo knjižno bero, ki obsega sedem naslovov. Knjižne novosti so <i>Obzorja slovenske književnosti</i>, zbirka literarno-zgodovinski razprav akademika Franceta Bernika, <i>Psihologija z empiričnega vidika </i>Franza Brentana v prevodu Franeta Jermana, <i>Mariborska knjiga </i>Andreja Brvarja iz serije o slovenskih mestih, knjiga o avtohtonih drevesnih vrstah na Slovenskem z naslovom <i>Naše drevesne vrste </i>gozdarskih strokovnjakov Marijana Kotarja in Roberta Brusa, pregled slovenske lirike <i>Od ekspresionizma do postmoderne </i>akademika Borisa Paternuja, dnevniški zapisi iz I. svetovne vojne Franca Rueha z naslovom <i>Moj dnevnik 1915-1917</i>, kakor jih je pripravil njegov vnuk Igor Vilfan, ter esejistična knjiga <i>Metamorfoza groze </i>Jožeta Snoja. Dr. Mahnič je predstavil tudi dvojno številko Glasnika Slovenske matice, v katerem so med drugim prispevki z majskega matičinega simpozija ob stoletnici rojstva akademika Antona Slodnjaka in oktobrskega znanstvenega srečanja v organizaciji matice o prof. dr. Lavu Čermelju.
Ilustracije Nikolaja Omerse v NUK
14. 12. 1999 18.29
V Narodni in univerzitetni knjižnici so danes odprli spominsko razstavo akademskega slikarja in ilustratorja Nikolaja Omerse. Do 14. januarja bo v razstavni dvorani NUK-a na ogled enajst njegovih oljnih portretov, v glavnem iz zbirke slikarjeve družine, in 75 originalnih ilustracij oziroma tiskov, pretežno del iz mladinske literature, iz založbe Mladinska knjiga. Povod za razstavo je obletnica slikarjevega rojstva in smrti, 3. december 1911 oziroma 1981.
6 milijonov obiskovalcev v Weimarju
11. 12. 1999 17.01
Letošnjo evropsko kulturno prestolnico Weimar je obiskalo šest milijonov obiskovalcev, je sporočil direktor te kulturne prireditve Bernd Kauffmann. Število turistov v mestu Goetheja in Schillerja, dveh biserov nemške književnosti, se je tako letos v primerjavi z letom 1998 skoraj potrojilo. Kauffmann je ob oceni okoli 300 prireditev, ki so jih priredili v letošnji kulturni prestolnici, dejal, da so te ''odstranile prah'' iz slovesa mesta, ki je tako postalo ''moderno in odprto svetu''. Po njegovih besedah sta to dualnost, ki so jo poudarjale zlasti manifestacije - te so prikazale razliko med Weimarjem kot biserom klasicizma na eni in bližino koncentracijskega taborišča Buchenwald na drugi strani - dobro sprejeli tako nemška kot tudi mednarodna javnost. Letošnja prireditev je vrhunec doživela ob praznovanju 250. obletnice Goethejevega rojstva, ko so na oder postavili kar devet predstav Fausta.
Retrospektiva Hitchcocka v Kinoteki
06. 12. 1999 20.26
Stoletnico rojstva filmskega režiserja Alfreda Hitchcocka (1899-1980) bo Slovenska kinoteka od 8. do 21. decembra obeležila z retrospektivo petine njegovega opusa oziroma s filmi, ki jih je posnel v rodni Veliki Britaniji in ki so naznanili prehod iz nemega v zvočni film. Neme Hitchcockove filme bosta z glasbeno spremljavo na klavirju plemenitila hišni izvajalec Andrej Goričar in gostujoči pianist Neil Brand. Brand bo imel tudi predavanje pod naslovom Skozi zvočno oviro in živo klavirsko izvedbo k odlomkom iz znamenitih nemih filmov.
Pobuda za Prešernovo spletno stran
03. 12. 1999 16.31
Na konstitutivni seji častnega odbora za pripravo in izvedbo Prešernovega leta - leta kulture, ki ga vodi minister za kulturo Jožef Školč, je prof. Lev Kreft s filozofske fakultete danes sprožil pobudo za postavitev domače strani Franceta Prešerna na svetovnem spletu, na kateri bi poleg programa proslav v letu 2000, ko bo poteklo 200 let od Prešernovega rojstva, v več tujih jezikih, ne le v angleščini, predstavili tudi poezijo velikega Slovenca. Pobudo je podprlo več članov odbora, direktorica vladnega urada za informiranje Zdenka Jagarinec pa se je obenem zavzela za združitev takšne spletne strani z enotno predstavitvijo Slovenije na internetu.
Priprave na Teden slovenske drame
02. 12. 1999 12.56
V kranjskem Prešernovem gledališču (PG) so že stekle priprave na 30., jubilejni teden slovenske drame, za Borštnikovim srečanjem naš drugi najstarejši gledališki festival. Potekal bo prihodnje leto, od 13. do 20. aprila, k slovesnemu vzdušju na festivalu pa bo razen jubileja prispevalo tudi obeleževanje 200-letnice rojstva Franceta Prešerna.
Pri Pomurski založbi monografija Franca Mesariča
29. 11. 1999 17.05
Prekmurska založba je v zbirki Monumenta Pannonica, v kateri je v petih letih izšlo deset monografskih študij, povezanih s panonskim svetom, pravkar izdala likovno monografijo o slikarju Francu Mesariču. Urednik zbirke Janez Balažic je danes v Ljubljani poudaril, da Mesariču pripada izjemen položaj v okviru visokega modernizma in sodobne likovne tvornosti. Mesaričev slikarski opus zaznamuje neverjetno široka likovna ter mišljenjska, duhovna širina. Besedilo o slikarju, ki se ukvarja še z oblikovanjem in drugimi likovnimi zvrstmi, je prispeval umetnostni zgodovinar iz Maribora Mitja Visočnik. Povzetek je preveden še v angleščino. V monografiji je 78 barvnih reprodukcij Mesaričevih del iz različnih ustvarjalnih obdobij, od Avtoportreta iz leta 1959/60 do ciklusa Ritem ravnice iz poznih 90-ih let.
Stoletnica rojstva Pavleta Kernjaka
18. 11. 1999 15.16
Slovenska prosvetna zveza bo z dvema koncertoma, ki bosta jutri in v nedeljo v kulturnih domovih v Bistrici v Rožu in Šentprimožu, počastila stoletnico rojstva ''koroškega trubadurja'', skladatelja Pavla Kernjaka. Na koncertih bodo nastopili trije domači zbori in orkester.
Novosti v celjskem Muzeju novejše zgodovine
15. 11. 1999 19.37
V Muzeju novejše zgodovine Celje, ki se v letošnjem letu lahko pohvali s 56.000 obiskovalci, pripravljajo stalno postavitev Živeti v Celju - živeti v letih 1900-2000, ki jo bodo odprli v začetku prihodnjega leta. Vsebinsko bo to prikaz življenjskih poti treh (namišljenih) generacij, od rojstva na začetku tega stoletja pa do današnjih dni. Pri tem so upoštevali tehnološki razvoj ter vse spremembe in dogajanja v mestu. Razstavo bodo oblikovali z dveh muzeoloških pristopov in pripravili klasično in ambientalno-scensko postavitev.
O bogati zapuščini Antona Slodnjaka
12. 11. 1999 12.59
V počastitev stoletnice rojstva literarnega znanstvenika in univerzitetnega pedagoga Antona Slodnjaka poteka danes na ljubljanski Filozofski fakulteti literarnovedno srečanje. O Slodnjakovem raziskovalnem in pedagoškem delu bo spregovorilo deset strokovnjakov, uvodne pozdravne besede pa sta izrekla predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) France Bernik in dekan Filozofske fakultete Ludvik Horvat.
V NUK razstava o Puškinu
10. 11. 1999 19.44
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani so danes odprli razstavo ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina z naslovom Ljudem z besedo srca vžgi.
200. obletnica Puškinovega rojstva
10. 11. 1999 17.37
Ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina so na helsinški univerzi slavnostno odprli razstavo z naslovom Aleksandru Puškinu ob 200. obletnici. Razstava o delu in življenju velikega ruskega pesnika bo odprta približno tri mesece. V času razstave se bodo lahko finski ljubitelji književnosti spoznali z ustvarjanjem genija ruske poezije.
Osebnost, ki se je dvignila nad čas in razmere
09. 11. 1999 21.52
Leon Štukelj je osebnost, ki se je dvignila nad čas in razmere, osebnost, ki bo za vedno ostala naš športni vzor in poosebljenje olimpijske ideje, lahko bi rekli tudi simbol športnega duha našega malega naroda, je na žalni seji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v spomin in počastitev pokojnega Štuklja povedal predsednik OKS Janez Kocijančič.
''Mladi'' Brazilci suspendirani
30. 10. 1999 17.07
Brazilska nogometna zveza je suspendirala tri nogometaše, ker so v svojih izkaznicah ponaredili datum rojstva. Sandro Hiroshi, Jose Fonseca in Leonardo Rosa Ribeiro so storili kriminalno dejanje, da bi lahko igrali v mladinski reprezentanci, čeprav so bili za njo že prestari.
Podelitev za diplomska dela
08. 10. 1999 15.58
Guverner centralne banke France Arhar je na današnji slovesnosti dvaindvajsetim diplomantom podelil nagrade Banke Slovenije (BS) za diplomska dela s področij denarja in financ, pomembnih in zanimivih tako za banko kot za celotno ekonomijo.
Obletnica Konfucijevega rojstva
07. 10. 1999 15.33
Kitajska danes praznuje 2550. obletnico rojstva filozofa Konfucija, ki kljub temu da je bil v 50. letih obstoja komunizma večkrat žrtev napadov, še vedno velja za največjega kitajskega misleca. Kitajski predsednik Jiang Zemin naj bi se danes udeležil slovesnosti v spomin velikega misleca. Kitajske oblasti so sicer nedavno rehabilitirale konfucijansko misel, ki jo predstavljajo kot okop pred domnevno dekadenco in nemoralnostjo Zahoda. Več sto tisoč turistov vsako leto obišče mesto Qufu na vzhodu Kitajske, kjer se je leta 551 pr.n.št. rodil in leta 479 umrl Konfucij. Konfucij se je v poznih letih, potem ko je večino življenja preživel v revščini kot uradnik in učitelj, odpravil na 14 let dolgo potovanje po Kitajski, med katerim je mogočne učil pravičnosti in dobrohotnosti ter revne ubogljivosti. Konfucija za časa življenja niso upoštevali, v obdobju vladanja dinastije Han (221 pr.n.št.) pa so njegovo miselnost postavili za državno vero, kjer se je obdržala do padca cesarstva leta 1911.