ruske oblasti
Mir na Zemlji
23. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je v petek ob 6.59 in 24 sekund po srednjeevropskem času nadzorovano strmoglavila v Tihi ocean. Tako se je končalo pet ur in pol dolgo iztirjanje 15 let stare vesoljske postaje. Ostanki postaje so padli na območje s koordinatami 40 stopinj južne in 160 stopinj zahodne zemljepisne dolžine na območju v obliki 3000 kilometrov dolge elipse, kar je približno polovico manj in zato bolje kot so pričakovali.
Albanski skrajneži zavrnili ultimat
21. 03. 2001 00.00
Makedonska vojska in policija naj bi po nekaterih virih včeraj popoldan s topništvom in minometi napadala položaje albanskih skrajnežev v hribih okoli Tetova. Tiskovni predstavnik makedonske vlade, Antonio Miloševski, pa je omenjene informacije zanikal in dodal, da sta makedonska vlada in obrambno ministrstvo postavila albanskim skrajnežem ultimat, ki velja do danes do polnoči. Albanski uporniki so ultimat že zavrnili.
Ivanov v Beogradu
19. 03. 2001 00.00
Mednarodna skupnost mora ustaviti terorizem na jugu Srbije in v Makedoniji, če se želi izogniti novi eksploziji na Balkanu, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico danes v Beogradu povedal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Kot je izjavil Koštunica, je po napadu zveze NATO leta 1999 in prihodu mednarodnih mirovnih enot KFOR Kosovo postalo "leglo terorizma". Ivanov je Koštunici predal tudi pismo ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem ta ni izključil možnosti mednarodnega posredovanja za ustavitev albanskih upornikov v Makedoniji.
Siloviti spopadi na območju Tetova
19. 03. 2001 00.00
Na širšem območju Tetova že od zgodnjih jutranjih ur potekajo hudi spopadi med makedonsko policijo in albanskimi skrajneži. Po poročanju tamkajšnjih medijev makedonske sile silovito napadajo albanske skrajneže, slednji pa menjujejo položaje in napadajo z več strani. Boji naj bi se pomaknili na območje zahodno od Tetova. Albanski skrajneži naj bi v noči na ponedeljek osvojili hrib Kale. Spopadi v mestu, od koder se je izselila že večina civilnega prebivalstva, potekajo že šesti dan. Begunci iz Tetova, ki so jih začasno namestili v makedonskem glavnem mestu Skopje, so tudi za danes napovedali protestni shod pred poslopjem makedonske vlade.
Ugrabitelji hočejo v Afganistan
16. 03. 2001 00.00
Ugrabitelji ruskega potniškega letala tupoljev-154, ki je še vedno na letališču v Medini v Savdski Arabiji, so po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass zahtevali zračni koridor za polet v Afganistan. Odleteli naj bi v Kandahar ali Kabul, zato so zahtevali tudi napolnitev rezervorajev z gorivom.
Prvi Miloševićev lakaj pred sodiščem
25. 02. 2001 00.00
Srbska policija je sinoči aretirala Radomirja Markovića, nekdanjega šefa državne varnostne službe in tesnega sodelavca Slobodana Miloševića. Srbski pravosodni minister Vladan Batić je povedal, da je Marković osumljen več naklepnih umorov in ponaredbe uradnih dokumentov. Osumljen je tudi odgovornosti za prometno nesrečo, v kateri so 3. oktobra 1999 umrli štirje predstavniki srbskega gibanja prenove (SPO) - Veselin Bošković, Zvonko Osmajlić, Dragan Vušurević i Vučko Rakočević, vodja stranke Vuk Drašković pa je bil ranjen. Gre za aretacijo najvišjega predstavnika nekdanje srbske oblasti doslej. Kot je povedal Batić, Markoviću grozi najmanj deset let kazni, preiskava pa bo trajala dva dni. Batić je še povedal, da sta v preiskavi še dva delavca srbske policije, katerih identiteto pa ni hotel razkriti. Dvojica naj ne bi bila iz vrst javnosti znanih oseb. Batić je izjavil, da je Okrožno javno tožilstvo v Beogradu prejelo zahtevek za preiskavo proti Markoviću po prijavi iz ministrstva za notranje zadeve. V skladu z obljubami vlade Srbije, se tako prehaja v odločilno borbo proti kriminalu, v kateri ne bo nihče oproščen odgovornosti za svoja dejanja, je še dejal Batić.
Rich svoje podjetje prodal ruski družbi
21. 02. 2001 00.00
Ameriški poslovnež Marc Rich, ki ga je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton tik pred iztekom svojega mandata pomilostil, to pa je sprožilo buren odziv ameriške javnosti in političnih krogov, je svoje podjetje MRI (Marc Rich Investment) prodal ruski družbi Crown Resources, sta podjetji danes sporočili v skupnem sporočilu za javnost. Cena, po kateri je Rich prodal svoje podjetje, ni znana.
Aretirali šefa ruske mafije
15. 02. 2001 00.00
Španska policija je v neki javni hiši pri Barceloni aretirala enega izmed najbolj iskanih šefov ruske mafije Sergeja Butorina. 36-letni Butorin je po podatkih španskih oblasti odgovoren za 29 umorov. Skupaj z njim je policija aretirala tudi 28-letnega Marata Poljanskega, za katerim so razpisali tiralico zaradi šestih umorov in treh poskusov umora.
Vzrok za tragedijo Kurska so njena torpeda
13. 02. 2001 00.00
Torpeda na ruski jedrski podmornici Kursk so "neposreden ali posreden" vzrok za katastrofo podmornice, v kateri je življenje izgubilo 118 članov posadke, je danes izjavil namestnik predsednika ruske vlade Ilija Klebanov.
Sergejev obiskal Kosovo
08. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev se je ob koncu obiska v ZR Jugoslaviji mudil na Kosovu, kjer se je srečal z civilnim upraviteljem ZN na Kosovu Hansom Haekkerupom in poveljnikom mednarodnih mirovnih sil Kfor, generalom Carlom Cabigiosujem. Sergejev je obiskal tudi ruske enote, ki delujejo v okviru sil Kfor.
Hiše na Marsu in Veneri
05. 02. 2001 00.00
Na Marsu in Veneri je od sedaj možno kupovati dele zemljišča in graditi hiše. Vsi zainteresirani naj bi za majhen košček zemlje, ki bi zadostoval za hišo in majhen vrt, plačali 19,99 funta.
Mraz v Sibiriji
21. 01. 2001 00.00
V Sibiriji so v najhujšem mrazu zadnjih treh desetletij popokale številne cevi plinovoda, zaradi česar je motena oskrba z ogrevanjem, tako da so se temperature v stanovanjih ponekod spustile celo pod ničlo. V zadnjih desetih dneh je samo na območju Irkutska zaradi mraza umrlo 11 ljudi. Več kot 165 so jih prepeljali v glavno mestno bolnišnico, kjer so več kot 40 morali amputirati zamrznjene okončine, je povedala predstavnica bolnišnice.
Pravoslavni božič po svetu
07. 01. 2001 00.00
Sveti večer pred pravoslavnim božičem je po svetu minil brez incidentov. Betlehem je bil zaradi nasilja na Bližnjem vzhodu sinoči skoraj popolnoma prazno mesto. V cerkvi kristusovega rojstva je bila sicer sveta maša, ki se je je udeležil tudi palestinski vodja Jaser Arafat, vendar pa je prišlo veliko manj ljudi kot običajno. Kljub majhnemu številu obiskovalcev pa so izraelske oblasti poostrile varnostne ukrepe v Betlehemu. Izraelski pravoslavni kristjani so praznik letos preživeli doma v molitvi, ker so menili, da se po treh mesecih nasilja ne spodobi praznovati.
Gorbačov poziva Putina
17. 12. 2000 00.00
Nekdanji sovjetski predsednik Mihael Gorbačov je sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj v imenu svobode govora in zaščite človekovih pravic ukrepa v aferi Media Most, neodvisne televizijske hiše, ki ji grozi bankrot. Gorbačov v izjavi za javnost ocenjuje, da bo ugled Rusije kot civilizirane in demokratične države v tujini upadel, če predsednik Putin v aferi ne bo posredoval. Gorbačov je izjavo podal na srečanju javnega sveta televizije NTV, ene od članic medijske hiše Media Most, ki mu predseduje.
Napadi čečenskih upornikov se stopnjujejo
16. 12. 2000 00.00
V več napadih čečenskih upornikov na zvezne ustanove v čečenski prestolnici Grozni in drugih območjih v Čečeniji je bilo ubitih šest ruskih vojakov, 18 pa je bilo ranjenih, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. V davišnji eksploziji bombe na trgu v Gudermešu, drugem največjem čečenskem mestu, pa po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax, ki se sklicuje na vire v lokalni administraciji, ni bilo žrtev. Eksplozija je popolnoma uničila trgovski center in hudo poškodovala nekaj bližnjih hiš. Oblasti so že sprožile preiskavo.
Strategija ruskih sil v Čečeniji
15. 12. 2000 00.00
Rusko vojaško poveljstvo se je v boju proti čečenskim upornikom odločilo za spremembo strategije in bo po celi Čečeniji namestilo manjše vojaške enote, je povedal poveljnik vojaških sil Anatolij Kvašnin. V zadnjih 24 urah je v napadih upornikov v Groznem in drugih delih Čečenije umrlo devet ruskih vojakov, 18 pa je bilo ranjenih, je sporočil uradnik čečenske proruske vlade v Gudermesu. Kvašnin je povedal, da bodo poslali manjše vojaške enote v več kot 200 od vseh 357 čečenskih mest in vasi, da bi ustavili uporniške napade in zagotovili varnost. Po skoraj vsakodnevnih napadih na položaje zveznih sil so v Groznem te poostrile varovanje, vendar takšni ukrepi že v preteklosti niso prinesli pričakovanih rezultatov.
Jelcin za posrednika v Čečeniji
21. 11. 2000 00.00
Čečenski predsednik Aslan Mashadov, ki ga iščejo ruske oblasti, je predlagal nekdanjega predsednika Rusije Borisa Jelcina za posrednika v konfliktu na Severnem Kavkazu. Jelcin bi lahko kot izkušen politik sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina prepričal, da mu ruski generali prikrivajo resnični položaj v Čečeniji, je v pogovoru za torkovo izdajo tednika Moskovskije Novosti povedal Mashadov. Jelcin in Mashadov sta leta 1996 sklenila mirovni sporazum o končanju prve vojne v Čečeniji.
ZRJ za članstvo v Združenih narodih
27. 10. 2000 00.00
Na letališču v Moskvi je prišlo do manjšega diplomatskega zapleta, saj med delegacijo, ki je sprejela Vojislava Koštunico ni bilo jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji, Borislava Miloševića, sicer starejšega brata Slobodana Miloševića. Zunanji minister Ivanov je po srečanju poudaril, da se bo Rusija odločno zavzemala za čimprejšnjo vrnitev Zvezne republike Jugoslavije v mednarodno skupnost. Še pred obiskom Moskve je Koštunica poudarjal, da je namen njegovega obiska predvsem zagotovitev ruske pomoči za svojo obubožano državo, predsednik Putin mu je danes pomoč zagotovil.
Potapljači na poti proti razbitinam
21. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so izvedli še zadnje priprave pred dvigom 118-ih trupel iz ruske jedrske podmornice Kursk , ki je potonila avgusta in leži sto metrov globoko. Reševalno akcijo bodo usmerjali iz posebej opremljene norveške naftne ploščadi. Trupla naj bi na površje potegnili skozi sedem lukenj, ki jih bodo navrtali v trup podmornice.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Ruske sile okrepile nadzor v Čečeniji
12. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji eksploziji so ruske varnostne sile poostrile nadzor v Čečeniji. Okrepili so predvsem varovanje policijskih postaj, vojaških poveljstev in skladišč orožja. Ruske oblasti vstop v čečensko prestolnico dovolijo samo civilistom, ki imajo v mestu stalno ali začasno bivališče, na ulicah pa izvajajo poostren nadzor vozil in oseb.
Babickega najprej obsodili, nato pa pomilostili
06. 10. 2000 00.00
Novinarja ruskega radia Svoboda, Andreja Babickega, ki se je domnevno zaradi lažne uporabe potnega lista znašel na zatožni klopi, so danes obsodili na denarno kazen v višini 8350 rubljev (300 dolarjev) in ga takoj zatem pomilostili. Zakon, ki ga je lani sprejela ruska duma, namreč predvideva pomilostitev za manjše prekrške. Babicki, sicer znan po svojem kritičnem poročanju o operaciji ruske vojske v Čečeniji, je sodni proces označil kot jasen znak, da je svoboda tiska v Rusiji ogrožena. Odvetnik Babickega pa je napovedal, da se bodo na sodniško odločitev pritožili, če bo potrebno, tudi pred evropskim sodiščem za človekove pravice.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Diplome v zameno za vodko
13. 09. 2000 00.00
Ruske oblasti so nedavno ravnatelja neke šole z območja Volvograda na jugu države obsodile na tri leta zapora, ker je podeljeval lažne diplome v zameno za denar, vodko in posušene ribe. Po poročanju medijev se "podjetni" Sergej Fomine ni obotavljal tudi, ko je posegel v sklad šole za pomoč revnim študentom, da bi odplačal dolg nekemu prijatelju.
Na območju Urala v Rusiji tri okvare na jedrskih reaktorjih
12. 09. 2000 00.00
Na območju Urala v Rusiji je po okvari električnega omrežja prišlo do izklopa treh jedrskih reaktorjev. Do izklopa iz omrežja je prišlo domnevno zaradi kratkega stika, je danes poročala ruska tiskovna agencija Itar?Tass. V okolici jedrskih reaktorjev niso izmerili visokega radioaktivnega sevanja, so sporočile pristojne ruske oblasti.
Kremelj zanikal informacije o ugrabitvi
10. 09. 2000 00.00
Ruske oblasti so danes zanikale čečenske informacije, da so uporniki ugrabili nekega ruskega generala in dva polkovnika. Kremelj se sklicuje na podatke vojaškega štaba ruske vojske v Hankali, vzhodno od Groznega. Kremeljski tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski je dejal, da vojska in sile notranjega ministrstva niso sporočile o izginotju kakšnega visokega častnika.
Trije mrtvi v eksploziji
04. 09. 2000 00.00
Danes je v središču Sankt Petersburga odjeknila eksplozija, ki k sreči ni terjala človeških žrtev.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.